• 12.24C Novo mesto
  • 05:44
  • Tor, 16.07.2019
  • Prijava

Antioksidanti: skrita pomoč vašemu telesu

V Sloveniji obstaja dokaj visoka raven zavesti o zdravi prehrani in zdravem življenju. Če tudi vi spadate med tiste ljudi, ki radi skrbijo za svoje telo, redno telovadite in pazite na svojo prehrano, ste verjetno že velikokrat slišali besedo antioksidant. Pogosto je omenjena v različnih člankih o zdravi prehrani. Vendar, ali res veste, kaj točno antioksidanti sploh so in kakšne reakcije sprožajo v vašem telesu? Kje jih lahko najdemo in kako lahko povečamo njihov vnos? Kakšno hrano se splača jesti? Berite dalje …

Kaj sploh so antioksidanti?

Antioksidanti so, v samem bistvu molekule, ki nosijo posebno, zelo pomembno funkcijo: lahko bodisi preprečijo bodisi upočasnijo oksidacijo drugih molekul.

Kaj je oksidativni stres in zakaj je škodljiv za vaše telo?

Oksidacija pomeni premik elektrona iz ene substance na spojino, ki je nato oksidirana. Težava z oksidacijo je, da v procesu lahko nastajajo telesu škodljivi prosti radikali, ki lahko povzročijo poškodbe celic. Če se prosti radikali preveč namnožijo, lahko povzročijo stanje v telesu, poznan kot oksidativni stres, saj poškodujejo preveč celic. Oksidativni stres v centralnem živčnem sistemu lahko poveča tveganje za demenco.

Tukaj nastopijo antioksidanti, neke vrste policaji v vašem telesu, ki reagirajo s prostimi radikali in tako preprečijo poškodbe celic.

Kje lahko najdemo antioksidante?

Ne boste jih našli v procesirani in že pripravljeni hrani; antioksidanti so eden izmed mnogih zakladov narave. Najdemo jih v različni zelenjavi in sadju, oreških, stročnicah in žitaricah. Sveže sadje in zelenjava sta odličen vir antioksidantov, težava pa je v tem, da se mnogi, npr. likopin in askorbinska kislina (vitamin C), med procesom toplotnega obdelovanja uničijo. Problem je tudi izpostavljanje kisiku med pripravo hrane. Če želite torej povečati vnos antioksidantov v svoje telo, je najbolje, da posežete po čim bolj sveži hrani, npr. sadnih in zelenjavnih solatah.

Vitamin C: paradni konj antioksidantov

Zagtovo ste že slišali za vitamin C, pa ste vedeli tudi, da je antioksidant? Poleg tega ima tudi mnoge druge koristne učinke na vaše telo: znižuje raven krvnega pritiska in tako pomaga varovati vaše telo pred tveganjem srčnega napada. Kot antioksidant tudi ščiti za telo koristne bele krvničke pred napadom prostih radikalov in jim tako pomaga pri boljšem delovanju. Bele krvničke sicer igrajo ključno vlogo v imunskem sistemu vašega telesa.

Vitamin C igra pomembno vlogo tudi v največjem organu vašega telesa – koži. Kot antioksidant lahko pomaga pri hitrejšem celjenju ran.

Vitamin C najdemo v pomarančah, kivijih, jagodah, špinači, brokoliju, …

Karotenoidi 

To je druga, zelo razširjena vrsta antikosidantov. Karotenoidi so rumeni, rdeči in oranžni organski pigmenti, ki jih lahko najdemo v različnih rastlinah in algah, pa tudi nekaterih bakterijah. Obstaja preko 1000 različnih karotenoidov, ki se delijo na dve kategoriji: tiste, ki nosijo kisik, in tiste, ki ne. So razlog, zakaj imajo mnoge rastline, sadje in zelenjava svojo značilno barvo, tako kot npr. koruza, korenje, buče, paradižniki, …

Karotenoidi imajo ključno vlogo v rastlinah in algah, saj skrbijo za absorbiranje sončne energije, ki je nujno potrebna za proces fotosinteze, in zaščito klorofila pred poškodbami.

Karotenoidi, ki ne nosijo kisika, se imenujejo karoteni. To sta npr. alfa-karoten (α-karoten) in beta-karoten (β-karoten). α-karoten lahko najdemo npr. v avokadu, bučah, korenju, sladkem krompirju, grahu, brokoliju in špinači, bolj splošno znani β-karoten pa prav tako v korenju, sladkem krompirju, bučah, špinači, … β-karoten je najbolj pogost izmed karotenov v rastlinah, uporablja pa se ga tudi za namene obarvanja hrane, saj je zelo močan organski pigment rdečeoranžne barve.

Zmagovalni zajtrk

Zdaj, ko smo obdelali teoretične osnove in veste, kaj so antioksidanti in kje jih lahko najdemo, je čas za implementiranje znanja v praksi!

Eden izmed najboljših načinov za vnašanje večje količine antioksidantov v svoje telo, je sprememba vaših zajtrkovalnih navad. Vse preveč pogosto spustimo zajtrk ali pa zjutraj pohlastamo rogljiček iz bele moke s čokolado, ki ga poplaknemo z velikimi požirki osladkane kave. Čeprav takšne vrste zajtrk napolni naš želodec, ni najboljši način, da začnemo dan.

Če si želite izboljšati svoje zajtrkovalne navade, se splača investirati v mešalnik in si zjutraj začeti pripravljati smutije iz svežega sadja in zelenjave. Mešalniki so danes na trgu v najrazličnejših cenovni razredih. Za nekaj deset evrov lahko dobite čisto preprost osnoven mešalnik, ki bo čisto v redu služil svoji osnovni funkciji. Če si želite močenjšega, ki bo sposoben procesirati tudi tršo zelenjavo in oreške, boste morali odšteti nekoliko več. V glavnem vsekakor velja, da vam za to, da lahko dan začnete s smutijem v udobju svojega doma in s tem naredite nekaj za svoje zdravje, še preden ste se preobuli iz copatov, ni treba odšteti veliko denarja. Zdravje je včasih na dosegu roke – vse, kar potrebujemo, je nekaj dobre volje in informiranost.

Bananin smuti z jabolki, borovnicami, ingverjem in cimetom

Jabolka, borovnice, jagode, maline, ingver in cimet so vse sestavine, bogate z antioksidanti, zato se jih splača dodajati v svoje smutije. Banana bo smutiju dala sladek okus.

Potrebujete:

1 veliko zrelo banano

1 skodelico jagod,

1 jabolko

ingver

cimet

mandljevo mleko

Priprava:

Operite jabolko, ga narežite na krhlje in odstranite semena. Olupite banano (mora biti zrela) in jo narežite na manjše koščke. Operite borovnice (po želji jih lahko zamenjate tudi z malinami ali jagodami, če pri roki nimate borovnic, vse vsebujejo antioksidante). Dodajte jabolko in banano v mešalnik. Polijte z eno skodelico mandljevega mleka in dodajte ščepec cimeta in ingverja. Zmešajte, dokler masa ne bo gladka. Če se vam zdi premalo tekoča, lahko dodate še malo mandljevega mleka, če pa se vam zdi premalo gosta, dodajte še manjšo banano.

Ta smuti je odličen tako za začetek dneva kot tudi za malico.

Zelen smuti

Potrebujete:

6 skodelic špinače

1 limono

2 jabolki

2 manjši banani

1-2 skodelici vode

Priprava:

Operite in nasekljajte špinačo. Operite jabolki, jih razkoščičite in jih narežite na krhlje. Olupite banani in jih narežite na kolobarje. Prerežite limono na pol in odstranite sok (pazite, da odstranite semena, ki lahko zaidejo v sok).

Dodajte vse sestavine v mešalnik in dodajte skodelico vode. Zmešajte do gladkega. Če je masa pregosta, dodajte zadostno količino vode, da bo lepo gladka in tekoča.

Če želite, lahko tudi v ta recept dodate ščepec ingverja.

Ta smuti je prav tako kot prejšnji primeren tako za zajtrk kot tudi za popoldansko malico.

Dober tek! 

 

 

 

Antioksidanti: skrita pomoč vašemu telesu
1 od 4
Kliknite na sliko za prikaz celotne slike.