• C Novo mesto
  • 12:59
  • Sob, 04.02.2023

Cepljenje v Sloveniji in po svetu

Cepljenje ali vakcinacija je aplikacija cepiva v osebo z namenom preprečevanja nalezljivih bolezni. Kako je nastalo cepljenje v Sloveniji in po svetu? Katera cepljenja so obvezna in katera prostovoljna? Kako Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) definira cepljenje? Na vsa ta vprašanja najdete odgovor v prispevku.

Zgodovina cepljenja po svetu

Prve oblike cepljenja naj bi se pojavila na Kitajskem sredi desetega sttoletja. To vsekakor ni bilo cepljenje, kot ga poznamo danes, šlo pa je za vakcinacijo oziroma variolacijo. Vseskozi pa je bilo cepljenje povezano s črnimi kozami, ki se je s Kitajske preselilo v Anglijo sredi osemnajstega stoletja. Tako sta v zgodovini najbolj pomembna začetka cepljenj proti črnim kozam in ošpicam, saj sta bili bolezni izjemno nevarni. Še leta 1959 so bile ošpice v več kot 33 državah sveta endemične, leta 1966 pa je bilo zabeleženih kar 100 milijonov primerov ošpic po celem svetu. Od teh sto milijonov se jih je 2 milijona končalo s smrtnim izidom. Štirinajst let kasneje, leta 1980 je WHO – Svetovna zdravstvena organizacija – razglasila, da je svet brez ošpic.

V zadnjih letih in desetletjih je cepljenje vse bolj pereča tema, ki jo je pandemija covida-19 še poglobila. Pri tem je pomembno zaupati strokovnjakom in se posvetiti prebiranju informacij o tem.

Sodeč po eni izmed študij iz leta 2021, naj bi cepljenje proti raznovrstnim boleznim, preprečilo smrt približno 50 milijonov oseb. Ti podatki naj bi šteli od leta 2000 do 2018, kot so pojasnili pa naj bi bila to največja raziskava vplivov cepiv pred epidemijo korona virusa. Sodeč po študiji iz junija 2022 pa naj bi samo cepivo zoper covida-19 preprečilo smrt skoraj 20 milijonom oseb.

Zgodovina cepljenja po svetu in Sloveniji

Zgodovina cepljenja po svetu in Sloveniji

Cepljenje v Sloveniji

V Sloveniji naj bi cepljenje segalo vse tja v davno leto 1800, ko so pričeli s cepljenjem proti črnim kozam. Pred skoraj sto leti, natančneje leta 1937, smo v Sloveniji začeli s cepljenjem proti davici, leta 1948 proti tuberkulozi, leta 1951 proti tetanusu, leta 1959 proti oslovskemu kašlju in leta 1957 proti otroški ohromelosti. Tu zapazimo enajst let premora, ko govorimo o pričetku cepljenja proti določeni bolezni.

Leta 1968 je postalo obvezno cepljenje proti ošpicam z enim odmerkom cepiva, štiri leta kasneje pa so začeli s cepljenjem proti rdečkam. Z dvema odmerkoma cepiva proti ošpicam se je pričelo leta 1979, leto pred tem pa smo uvedli tudi cepljenje proti mumpsu. Skoraj dvajset let kasneje smo leta 1998 začeli s cepljenjem proti hepatitisu B, s prelomom tisočletja pa proti okužbam s hemofilusom influence tipa B. Nazadnje smo cepljenje uvedli proti HPV in covidu-19, vseskozi pa je prostovoljno cepljenje proti gripi.

– leto 1800: cepljenje proti črnim kozam

– leto 1937: cepljenje proti davici

– leto 1948: cepljenje proti tuberkulozi

– leto 1951: cepljenje proti tetanusu

– leto 1957: cepljenje proti otroški ohromelosti

– leto 1959: cepljenje proti oslovskemu kašlju

– leto 1998: cepljenje proti hepatitisu B

– leto 2000: cepljenje proti okužbam s hemofilusom influence tipa B

– leto 2009: cepljenjte proti HPV

– leto 2020: cepljenje proti covid-19

Obvezna cepljenja v Sloveniji so proti: hemofilusu influence tipa B, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški ohromelosti, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B. Če pa bi obstajali določeni epidemiološki razlogi za to, je lahko obvezno cepljenje tudi proti: steklini, rumeni mrzlici, trebušnemu tifusu, klopnemu meningoencefalitisu, gripi, tuberkulozi in drugim nalezljivim boleznim.

Cepljenje in NIJZ

Cepljenje je enostaven, varen in najučinkovitejši ukrep za zaščito pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi. Ne ščiti le cepljenih posameznikov, temveč z zmanjševanjem širjenja bolezni tudi druge. V zadnjih desetletjih je bilo s cepljenjem preprečenih več smrti kot s katerimkoli drugim zdravstvenim ukrepom. Pomembno je, da se za cepljenje odločamo na osnovi dejstev. Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje boste našli zanesljive informacije, znanstveno podprte nasvete glede cepljenja, pripravljene na osnovi dela naših in tujih strokovnjakov javnega zdravja. Program cepljenja v Sloveniji zagotavlja cepljenje proti številnim nalezljivim boleznim vsem otrokom in mladostnikom, pa tudi odraslim in starostnikom z različnimi zdravstvenimi indikacijami za cepljenje.

Katero cepljenje v Sloveniji je obvezno in katero prostovoljno

Katero cepljenje v Sloveniji je obvezno in katero prostovoljno

3 dejstva o cepljenju v Sloveniji

Cepljenje dokazano zaščiti pred nalezljivimi boleznimi, saj se s higieno ne moremo popolnoma zaščititi pred okužbo niti s hrano pridobiti imunosti. Zaradi visokega deleža cepljenih otrok se v Sloveniji nekatere nalezljive bolezni ne pojavljajo več ali pa se je njihovo število bistveno znižalo. Tako se ne srečujemo več z obolelimi otroki, priključenimi na dihalno napravo zaradi paralize dihalnih mišic, ki bi jo povzročil virus otroške paralize, ne vidimo več otrok, ki bi se dušili zaradi davice, ali otrok z možgansko okvaro zaradi ošpic.

S cepljenjem zaščitimo predvsem sebe. Naše možnosti, da bi zboleli za katero od teh bolezni so sicer majhne, a ker se še vedno pojavljajo, se lahko okuži vsak, ki ni zaščiten. Poleg tega ljudje čedalje več potujemo, zato lahko nezaščiteni potniki vnesejo k nam iz dežel, kjer se nekatere nalezljive bolezni še vedno pojavljajo. Takšen primer so ošpice, ki so se v zadnjih letih ponovno začele pojavljati tudi v Sloveniji.

S cepljenjem poleg sebe proti nekaterim nalezljivim boleznim posredno zaščitimo tudi druge (kolektivna zaščita) in s tem zaustavimo širjenje nalezljivih bolezni. To je posebej pomembno za tiste, ki zaradi zdravstvenih razlogov (na primer osnovne bolezni, ki je nezdružljiva s cepljenjem) ne morejo biti cepljeni.

Cepljenje v taki in drugačni obliki sega že vse tja v 10. stoletje

Cepljenje v taki in drugačni obliki sega že vse tja v 10. stoletje

Cepljenje v prihodnosti

Koalicija za inovacije in preprečevanje epidemij je leta 2018 v raziskavi izpostavilo enajst bolezni, ki bi lahko postale humanitarne krize. To so bile Zika, virus Marburg, vročica Lassa, Ebola, Chikungunya, akutni respiratorni sindrom, Mrzlica vzhodnoafriškega jarka, Krimsko-kongoška hemoragična vročica, Koronavirus bližnjevzhodnega respiratornega sindroma – kamelja gripa, virus Nipah in SFTS.

Ocenili so, da naj bi potrebovali med 2,8 in 3,7 milijarde ameriških dolarjev, da bi izdelali cepivo za vsako izmed bolezni. Epidemija SARS-a v Vzhodni Aziji je stala 54 milijard evrov, kar je lep prikaz posledic, ki jih ima lahko epidemija.

Avtor: ŽK, FOTO: pixabay.com