• 12.08C Novo mesto
  • 05:07
  • Ned, 05.07.2020

Nepredvidljiva, a obvladljiva multipla skleroza

Multipla skleroza je kronična, imunsko vnetna bolezen centralnega živčnega sistema, se pravi možganov in hrbtenjače. Povzroča poškodbo mielina, zaščitne maščobne ovojnice, ki varuje živčna vlakna. Zaradi poškodb mielina se upočasni ali povsem ustavi prevajanje živčnih impulzov, ki so potrebni za normalno možgansko delovanje.

Multipla skleroza

Poškodbe mielina so omejene na določena manjša področja, ki se imenujejo lezije. Opazimo jih lahko s pregledom možganov z magnetno resonanco. Multipla skleroza se najpogosteje pojavi v času zgodnje odraslosti, obstajajo pa tudi primeri, ko se je bolezen prvič pojavila šele po 60. letu starosti ali v zgodnjem otroštvu. Kljub temu, da gre za kronično obolenje, k sreči ne vodi vedno do trajne invalidnosti. Veliko ljudi lahko namreč živi prav normalno in aktivno življenje, simptomi pa so občasna neprijetnost. 

Multipla skleroza je bolezen, za katero (še) ne poznamo vzroka. Ne vemo, zakaj nekdo zboli in nekdo ne, zakaj se bolezen tako razlikuje od človeka do človeka in tako naprej. Gre pa za avtoimuno bolezen, kar pomeni, da imunski sistem, ki nas brani pred zunanjimi bakterijami in virusi, ne deluje pravilno ter se obrne proti tkivu lastnega telesa. V primeru multiple skleroze se obrne proti mielinu.

Simptomi multiple skleroze

Multipla skleroza je bolezen, ki ima številne simptome. Sem sodjo:

  • Utrujenost, ki se pojavi kar pri 80% ljudi s to boleznijo. Utrujenost lahko traja tudi več mesecev.
  • Motnje občutljivosti se kažejo v otrplosti, pomanjkanju občutka ali mravljinčenju.
  • Težave z ravnotežjem in koordinacijo se pojavijo takrat, kadar multipla skleroza prizadane male možgane, in sicer tisti predel, ki je odgovoren za koordinacijo gibov.
  • Motnje vida se kažejo kot zamegljeni ali dvojni vid, pride lahko tudi do bolečine v očeh.
  • Bolečina – občuti jo od 30 do 86% ljudi s to boleznijo.
  • Težave z odvajanjem vode, zaprtje. Pride lahko do težav s praznenjem mehurja ali pa do tega, da ima bolnik ves čas občutek, da mora na stranišče.
  • Vrtoglavica se lahko pojavi kot avra pred migrenskim napadom.
  • Težave v spolnem življenju se kažejo v nezmožnosti doseganja orgazma, erektilni disfunkciji in podobno.
  • Depresija in anksioznost sta posledica reakcije na samo bolezen.
  • Kognitivne motnje – težave z vzdrževanjem pozornosti, s tavanjem uma, pozabljanjem imen, slabšim spominom in tako naprej.

Simptomi bolezni so seveda odvisni od področja, na katerem se lezija nahaja ter od tega, kje so živčne poti najbolj poškodovane. Simptomi lahko pridejo in grejo, lahko pa so tudi trajni. So zelo nepredvidljivi, saj multipla skleroza prav vsakega bolnika prizadene na drugačen način.

Kateri procesi povzročajo multiplo sklerozo?

Multipla skleroza

Pri obolenju z multiplo sklerozo pride do dveh procesov: do vnetja in nevrodegeneracije. Vnetje je tako povezano z začasnimi obdobji, ko se zmanjšajo fizične funkcije. Nevrodegeneracija pa za seboj pusti trajno poslabšanje fizičnih sposobnosti. Vzrokov za nastanek multiple skleroze sicer ne poznamo, so pa prav gotovo kompleksni ter posledica genskih in dednih dejavnikov. Pri tem naj zapišemo še naslednji pomembno dejstvo: multipla skleroza se ne prenaša s starša na otroka.

Ste vedeli? Za multiplo sklerozo oboleva približno 3000 Slovencev!

Razvoj multiple skleroze

Ločimo 4 klinične vrste te bolezni:

  • Recidivno redimentna multipla skleroza je najbolj pogosta oblika bolezni. Za to vrsto so značilni zagoni oziroma izbruhi bolezni, v tem času se lahko pojavijo novi ali pretekli simptomi. Temu sledi začasno izboljšanje, bolniki pa delno ali povsem okrevajo. Seveda le do naslednjega zagona.
  • Sekundarno regresivna multipla skleroza se razvije iz recidivne reminentne oblike bolezni. Tu se stopnja prizadetosti počasi samo povečuje. Prav tako se pojavljajo zagoni in občasna izboljšanja, a prizadetost se stopnjuje. Lahko se postopno povečuje tudi brez pojava zagonov.
  • Primarna progresivna multipla skleroza je oblika, pri kateri se prizadetost stopnjuje že od samega začetka, tu ni nobenih zagonov ali izboljšanja stanja.
  • Recidivno progresivna multipla skleroza pa vsebuje zagone in postopno poslabšanje prizadetosti že od samega začetka bolezni.

Še nekaj dejstev o multipli sklerozi

Že na začetku smo omenili, da je multipla skleroza bolezen, ki prizadane predvsem mlade odrasle, saj se najpogosteje diagnosticira pri ljudeh starih od 20 do 40 let. Pojav je bolj pogost pri ženskah kot moških, in sicer kar v razmerju 2 : 1.Strokovnjaki ocenjujejo, da na svetu kar 2 milijona ljudi trpi zaradi omenjenega obolenja.

Napišemo naj tudi to, da multipla skleroza ni smrtna bolezen, saj ljudje živijo (skoraj) normalno dolgo življenje. Bolezni zaenkrat še ni možno pozdraviti, so pa na voljo nove oblike zdravljenja. Tako se zagone bolezni zdravi s kratkimi cikli visoko odmerjenih kortikosteroidov, kar pripomore k hitrejšemu okrevanju po pojavu zagonov. Kmalu bodo na voljo tudi peroalne oblike zdravljenja, ki bodo zmanjšale pogostnost zagonov ter kopičenje lezij v možganih.

Multipla skleroza

Pogosto traja kar precej časa, da se multipla skleroza sploh diagnosticira. To lahko pripišemo temu, da so v zgodnjih fazah bolezni simptomi takšni, da se pojavijo in izginejo, lahko so tudi posledica drugih bolezni. Pri diagnozi zdravniki uporabljajo dokaze iz različnih virov. Pozanimajo se o bolnikovem življenju, opravijo nevrološki pregled, magnetno resonanco in podobno.

Čeprav ob besedi multipla skleroza večina ljudi najprej pomisli na invalidski voziček, se moramo zavedati, da potek bolezni sploh ne vodi nujno do tega. Kljub temu, da bolezen za zdaj še ni  ozdravljiva, jo dokaj uspešno zavirajo, tako da lahko bolniki živijo kakovostno življenje.

Pripravila: Monika M.

 

Nepredvidljiva, a obvladljiva multipla skleroza
1 od 3
Kliknite na sliko za prikaz celotne slike.