Oddaja Marcel je znova pristala v središču političnega viharja. Tokrat zaradi gostov, tona oddaje in očitkov, da javna televizija vse bolj postaja prostor enega samega ideološkega pogleda. Kritiki so prepričani, da se za denar vseh gledalcev predvaja predvsem politični aktivizem.

Ko javni servis ne pomirja več, ampak razdvaja

Zadnja oddaja Marcel je pokazala nekaj, kar nasprotniki RTV Slovenija ponavljajo že dolgo: javni servis bi moral biti prostor soočenja, ne pa udobna dnevna soba za enako misleče. Marcel Štefančič je tokrat v studiu gostil Jašo Jenulla in Filipa Dobrančiča – Mukija, nato pa še nekdanja leva ministra Ivana Svetlika in Slavka Gabra. Za gledalca, ki pričakuje resen spopad argumentov, je bila slika precej jasna: ena stran, ena smer, en politični ton. Prav zato so se hitro usuli očitki, da oddaja ne odpira vprašanj, ampak jih usmerja. Ne išče ravnotežja, ampak potrjuje že vnaprej znano razlago sveta. In ko se to dogaja na RTV, ki jo plačujejo tudi ljudje z drugačnimi pogledi, je jeza razumljiva.

Zver ostro: »Politični aktivizem na naš račun«

Na družbenem omrežju se je odzval tudi evropski poslanec Martin Zver, ki je vprašal: »So Marcelu Štefančiču spet šteti dnevi na TV Slovenija?« Ob tem je zapisal, da ga zanima, »kako dolgo bo Marcel še tako očitno z našim denarjem opletal po koprivah in se šel politični aktivizem na naš račun«. To ni več samo pripomba jeznega politika. To je simptom širšega nezaupanja v javno televizijo. Del javnosti ima občutek, da RTV ni več njihov servis, ampak servis političnega tabora, ki zna zelo glasno govoriti o neodvisnosti, ko pa pride do vsebine, pogosto sliši predvsem svoje ljudi.

So Marcelu Štefančiču spet šteti dnevi na TV Slovenija?
"Res pa me zanima, kako dolgo bo Marcel še tako očitno z našim denarjem opletal po koprivah in se šel politični aktivizem na naš račun."

Nedolgo nazaj je Janez Janša poobjavil tudi zapis spletnega uporabnika Matjaža… pic.twitter.com/FxWg5PIhtB

— Martin Zver (@zver_martin) June 2, 2026

Jenull, Muki in referendum kot politični oder

Posebej je završalo ob delu oddaje, kjer sta Jenull in Dobrančič govorila o referendumskih podpisih in zakonu o parlamentarni preiskavi. Kritiki opozarjajo, da sta nastopila kot aktivista, ne kot nevtralna sogovornika. Štefančiču pa očitajo, da ju ni zares izzval z neprijetnimi vprašanji, ampak jima je omogočil udoben prostor za politično sporočilo. In prav tu je težava. Ni sporno, da se Jenulla ali Mukija povabi v studio. Sporno postane, ko ob njiju ni enakovredne protiuteži. Ko ni nikogar, ki bi vprašal, zakaj se civilna družba oglasi pri eni oblasti, pri drugi pa molči. Ko ni nikogar, ki bi preveril, ali je govor o »uporu« res ljudski ali predvsem dobro organiziran politični projekt.

RTV potrebuje oddaje, ne političnih prižnic

V drugem delu oddaje sta Svetlik in Gaber svarila pred razgradnjo socialne države, napadi na javne institucije in nevarnimi smermi razvoja. Tudi tu je bila razprava izrazito enosmerna. Namesto tehtanja argumentov je oddaja delovala kot potrjevanje strahu pred novo oblastjo. Marcel ima pravico do avtorskega tona. RTV pa ima dolžnost do vseh državljanov. In prav ta razlika je ključna. Če javna televizija želi zaupanje, mora gledalcu pokazati več kot le eno politično pleme. Sicer se bo vprašanje, ki ga je odprl Zver, vračalo vedno znova: zakaj morajo to plačevati tudi tisti, ki se v tem programu sploh ne prepoznajo?

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, Facebook

Robert Roškar je ob dobrodelni akciji Dežela junakov razkril obljubo, ki ga je že ob izrečenih besedah pošteno stisnila pri srcu. Če bodo letos na počitnice odpeljali vsaj enega otroka več kot lani, bo premagal enega svojih največjih strahov.

Ko dobrodelnost ni več samo beseda, ampak preizkus poguma

Robert Roškar je znova pokazal, da Dežela junakov ni le akcija zbiranja sredstev, ampak zgodba o ljudeh, ki gredo čez sebe. Tokrat je spregovoril ob izjemnem naporu ekipe, ki je s Cenetom Prevcem v Planici premikala meje mogočega. Tadej, Domen, Cene, Srečko in drugi so po 36-stopinjskem klancu Letalnice bratov Gorišek po vseh štirih vlekli kvadrocikel proti vrhu. Ne zaradi slave. Ne zaradi šova. Ampak zato, da bi pomagali otrokom, ki si počitnic drugače ne bi mogli privoščiti. Roškar je ob tem priznal, da ga je prav ta prizor prisilil k razmisleku. Če lahko Cene Prevc in njegova ekipa vsak dan znova premagujejo napor, bolečino, strah in dvom, potem mora tudi sam storiti nekaj, kar ga prestraši do kosti.

»Jaz moram iti čez sebe«

Roškar je iskreno priznal, da se višine boji. Ne malo. Zelo. Povedal je, da se na mostovih ne približa ograji, da hodi po cesti in da se roba izogiba, kot bi bil tam neviden zid. A prav zato je njegova obljuba toliko močnejša. »Jaz moram iti čez sebe. Tako kot gre vsak dan desetkrat čez sebe junak Cene,« je dejal in dodal, da se s strahom ne želi več pogovarjati prek Instagrama, TikToka ali sporočil. Tokrat ga želi srečati v živo.

Obljuba, ki je v studiu povzročila šok

In potem je prišla velika napoved. Če bodo letos v Deželi junakov na počitnice odpeljali vsaj enega otroka več kot lani, bo Roškar splezal na Trboveljski dimnik. Na tisti dimnik, ki meri kar 360 metrov. Za primerjavo: Eifflov stolp v Parizu meri približno 300 metrov. Že ob napovedi se je slišalo presenečenje. »Kaj? Ne!« so se odzvali okoli njega, a Roškar je vztrajal. »To je moja obljuba, pri mami Roškar prisežem,« je dejal in se hkrati opravičil mami, ker je to slišala.

V ozadju je preprosta prošnja: pomagajmo otrokom

Vse skupaj ima jasen namen. Spodbuditi ljudi, da pošljejo SMS Pomagam5 ali Pomagam10 na 1919 in tako pomagajo otrokom do počitnic. Roškarjeva obljuba zato ni le adrenalinski izziv, ampak sporočilo: če lahko nekdo zaradi otrok premaga svoj največji strah, lahko vsak od nas prispeva vsaj majhen delček dobrega. Morda se bo Roškar tresel, ko bo stal pod dimnikom. Morda bo takrat strah še kako resničen. A včasih pogum ni to, da se ne bojiš. Pogum je, da kljub strahu narediš korak naprej.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Politični teden se približuje vrhuncu. Poslanci bodo v četrtek odločali o ministrski ekipi Janeza Janše, po glasovanju pa bi lahko Slovenija dobila novo, že 16. vlado.

Četrtek bo dan, ko se bo tehtnica dokončno nagnila

V državnem zboru je padla odločitev: poslanci bodo o ministrski ekipi četrte vlade Janeza Janše odločali v četrtek. Razprava se bo po predvideni časovnici začela ob 9. uri, sledilo pa bo glasovanje o celotni listi ministrskih kandidatov. Če bo ekipa dobila podporo, bo takoj zatem pričakovano sledila tudi zaprisega ministrov in prva seja nove vlade. Janša je bil za predsednika vlade izvoljen 22. maja, natanko dva meseca po državnozborskih volitvah, zdaj pa ga čaka še zadnji veliki korak do popolnega prevzema oblasti. In prav zato bo četrtek politično eden najbolj napetih dni zadnjih tednov.

Hitra zaslišanja, napetost in očitki opozicije

Pred glasovanjem morajo ministrski kandidati še skozi sito pristojnih parlamentarnih odborov. Prav tu pa se je že odprla prva fronta. Opozicija opozarja na tesno časovnico, saj so predstavitve vseh 15 kandidatov strnjene v dva dneva, pogosto po dve hkrati in z malo prostora za daljšo razpravo. Koalicija na drugi strani odgovarja, da je bilo časa dovolj, če opozicija sej ne bi podaljševala s postopkovnimi manevri. Tako se že pred četrtkom kaže, da glasovanje ne bo samo formalnost, temveč tudi politični obračun o tem, kako se nova oblast sploh postavlja na noge.

Petnajst ministrov in nova razmerja moči

V novi Janševi ekipi je predvidenih 15 ministrov. Največ resorjev naj bi pripadlo SDS, sledijo NSi, Demokrati in Fokus, medtem ko SLS ostaja brez ministrskega kandidata. Gre za ekipo, v kateri se prepletajo izkušeni politični obrazi in nekateri kandidati, ki bodo morali svojo težo šele dokazati. Med predlaganimi kandidati je deset moških in pet žensk, več imen pa je v politiki že dobro znanih. Prav zato bo četrtkovo glasovanje tudi prvi resen test nove koalicijske discipline.

Po glasovanju se začne prava preizkušnja

Politično presenečenje bi bilo, če lista ministrov v četrtek ne bi bila potrjena. A prav zato bo ta dan toliko bolj simbolen: pokazal bo, ali ima Janša večino trdno v rokah ali pa se lahko zaplete že pri prvem velikem koraku nove vlade. Če bodo ministri potrjeni, bo vlada formalno nastopila funkcijo, a papirnati začetek je eno, politična realnost nekaj povsem drugega. Pred novo ekipo bodo čakala težka vprašanja: javni sektor, zdravstvo, gospodarstvo, varnost, plače in zaupanje ljudi. Četrtek bo zato res dan D – ne le za Janšo, temveč za celotno politično smer države.

Pripravil: I.M.

Vir: Državni zbor

Poletje prinaša več kot le počitnice. Študenti in dijaki letos vstopajo na trg dela v trenutku, ko so urne postavke rekordne, ponudbe je več, delodajalci pa se za mlade kadre borijo bolj kot kadarkoli prej.

Rekord, ki ga Slovenija še ni videla

Študentsko delo je letos doseglo mejnik, ki ga v Sloveniji še ni bilo. Povprečna urna postavka je po podatkih e-Študentskega Servisa aprila prvič presegla 10 evrov bruto in znašala 10,20 evra bruto. To je 7,5 odstotka več kot v istem obdobju lani in precej nad zakonsko določeno minimalno postavko, ki od februarja znaša 8,98 evra bruto. Za mlade to pomeni nekaj zelo konkretnega: več denarja za poletne načrte, stroške, vozovnice, najemnino ali preprosto več občutka samostojnosti. A zgodba ni le v evrih. Študentsko delo vse bolj postaja tudi prvi resen stik s trgom dela.

Delodajalci iščejo mlade, mladih pa ni dovolj

Konec maja je bilo na e-Študentskem Servisu objavljenih okoli 3400 prostih del, ponudbe za počitniško delo pa je letos približno devet odstotkov več kot lani. Toda delodajalci imajo težavo: kandidatov ni toliko, kot bi jih potrebovali. »Razlog je v pomanjkanju mladih – generacije so manjše, potrebe gospodarstva pa večje,« poudarjajo na e-Študentskem Servisu. Zato podjetja ne tekmujejo več samo s plačilom, ampak tudi z malico, brezplačnim parkiriščem, mentorstvom, možnostjo kasnejše zaposlitve in nalogami, ki mladim nekaj pomenijo. Minimalno plačana dela predstavljajo le še manjši del ponudbe. Takšnih je po zadnjem dvigu minimalne postavke približno 21 odstotkov, praviloma pa jih delodajalci tudi težje oddajo.

Nekatera dela prinesejo tudi 20 evrov neto na uro

Najbolje plačana študentska dela danes dosegajo že 20 evrov neto oziroma 23,24 evra bruto na uro. V vrhu so predvsem dela, kjer štejejo komunikacija, samozavest, strokovno znanje ali izkušnje: trženje telekomunikacijskih storitev, pospeševanje prodaje, vodenje vadb, masaže, poučevanje, delo modela in podobne storitve. Tik za njimi so dela za 19 ali 18 evrov neto na uro, med njimi zavarovalniške storitve, poučevanje, manikura in estetska pedikura. Slika se spreminja: visoke postavke niso več rezervirane le za fizično zahtevna dela, ampak vse bolj za znanje, nastop, digitalne spretnosti in osebni pristop.

Od TikToka do prve zaposlitve

Ponudba je danes precej drugačna kot nekoč. Mladi ustvarjajo vsebine za TikTok in Instagram, sodelujejo v digitalnem marketingu, pomagajo širiti aplikacije, trenirajo glasovne modele, učijo plavanje, vodijo vadbe in opravljajo strokovna dela s področja računalništva, elektrotehnike, zdravstva, kemije in farmacije. Podatek, ki pove največ? Kar 62 odstotkov mladih prvo zaposlitev dobi pri enem od delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo. In še nekaj: oddelane ure se štejejo tudi v pokojninsko dobo. V povprečju si mladi s študentskim delom pridobijo okoli 2,5 meseca pokojninske dobe na leto. Študentsko delo tako ni več le poletni zaslužek. Za mnoge je prvi korak v odraslost, prva vrstica v življenjepisu in včasih tudi vrata, ki se pozneje odprejo v pravo službo.

Pripravil: I.M.

Vir: E-študentski servis, Facebook

Za več kot 657.000 upokojencev se za zdaj ne bo spremenilo nič. Čeprav je državni zbor sprejel zakon, ki bi jih oprostil plačila prispevka za dolgotrajno oskrbo, je postopek zaradi sindikalne pritožbe obstal pred ustavnim sodiščem.

Olajšava, ki bi morala priti julija, je obstala

Upokojenci bodo tudi v prihodnjih mesecih še naprej plačevali prispevek za dolgotrajno oskrbo. Razlog je pravni in politični zaplet, ki se je odprl po sprejetju interventnega zakona za razvoj Slovenije. Ta je med drugim določal, da bi bili upokojenci od 1. julija letos oproščeni plačila prispevka, a ker so sindikati napovedali pobudo za presojo dopustnosti referenduma, zakon za zdaj ne more začeti veljati.

Vsak mesec en odstotek manj

Od 1. julija lani upokojenci za dolgotrajno oskrbo plačujejo en odstotek svoje neto pokojnine. Pri zagotovljeni pokojnini za polno dobo, ki znaša 826 evrov, to pomeni 8,26 evra na mesec. Za marsikoga se morda sliši malo, toda za upokojenca z nizkimi prihodki je to lahko nekaj litrov mleka, nekaj hlebcev kruha ali del položnice, ki jo je treba poravnati do konca meseca.

Sindikati pravijo, da branijo socialno državo

Predstavniki sindikalnih central so zbrali več kot 40 tisoč podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu, saj želijo, kot pravijo, ubraniti socialno državo pred razkrojem. Državni zbor je nato sprejel sklep, da referendum ni dopusten, sindikati pa bodo zdaj o tem povprašali ustavno sodišče. Predsednik Pergama Jakob Počivavšek pravi, da bo moralo sodišče presoditi, ali je državni zbor z odvzemom možnosti referenduma ravnal skladno z ustavo.

Denarja za nazaj morda ne bo

Za upokojence ima ta spopad zelo konkretno posledico: prispevek se jim bo še naprej odtegoval. Pravni strokovnjak dr. Rajko Pirnat opozarja, da sprejeti zakon še ni veljaven, ker je njegova objava zadržana. Ob tem poudarja, da zakon ne določa uporabe za nazaj. To pomeni, da upokojenci, tudi če oprostitev kasneje obvelja, že plačanega prispevka najverjetneje ne bodo prejeli nazaj.

Milijoni evrov, ki vsak mesec odhajajo iz pokojnin

Na ZPIZ so pojasnili, da so samo maja od pokojnin odtegnili 6.134.523 evrov prispevka za dolgotrajno oskrbo. Na letni ravni to pomeni več kot 73 milijonov evrov. Če bo določba o oprostitvi nekoč začela veljati, bodo morali na ZPIZ prilagoditi tudi programsko opremo. Do takrat pa ostaja vse po starem: upokojenci čakajo, pravni postopki tečejo, znesek pa se vsak mesec znova odšteje.

Najbolj boli občutek, da so znova talci postopkov

V državi, kjer se pogosto govori o dostojanstvu starejših, se je znova pokazalo, da prav oni najhitreje občutijo vsak politični in pravni zastoj. Za nekatere je osem evrov številka na papirju. Za druge je to razlika med malo lažjim in malo težjim mesecem. In prav zato ta zgodba ni le zgodba o zakonu, referendumu in ustavnem sodišču. Je zgodba o ljudeh, ki so vse življenje delali, zdaj pa čakajo, ali jim bo država res pustila vsaj nekaj evrov več.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X/Info360

Nova sezona šova Slovenija ima talent se še ni začela na televiziji, pa je že poskrbela za prvi veliki trenutek. Borut Pahor je na prvem avdicijskem snemanju pritisnil zlati gumb, ki je letos dobil prav posebno ime – predsedniški.

Nova žirija prvič skupaj, energija pa že na vrhuncu

Prvo avdicijsko snemanje 11. sezone priljubljenega šova Slovenija ima talent je za ustvarjalci, prvi vtisi pa napovedujejo sezono, v kateri očitno ne bo manjkalo smeha, ganljivih trenutkov in presenečenj. Nova žirija je prvič sedla skupaj, oder se je znova napolnil s pogumnimi nastopajočimi, že prvi snemalni dan pa je pokazal, da se bo letos veliko govorilo tudi o Borutu Pahorju. Nekdanji predsednik republike je v novi televizijski vlogi očitno hitro našel svoj ritem. Po snemanju ni skrival navdušenja. »Vse je bilo super, nad mojimi pričakovanji. To je vrhunsko organizirana oddaja, ima svoje poslanstvo, vabi ljudi, da pokažejo, kar znajo,« je povedal.

Zgodovinski trenutek: padel je predsedniški zlati gumb

Največji trenutek prvega snemanja pa je bil brez dvoma zlati gumb. In to ne katerikoli. Ker ga je pritisnil prav Pahor, je takoj dobil posebno oznako – predsedniški zlati gumb. Njegova odločitev, kot pravi sam, ni bila preračunana, temveč povsem spontana. »Moj zlati gumb je bil stvar navdiha, stegnila se mi je roka in bil je upravičen, bilo je noro,« je opisal trenutek, ki bo očitno eden tistih, ki jih gledalci čakajo v vsaki sezoni. Tisti trenutek, ko se dvorana dvigne, konfeti poletijo, nekdo na odru pa v nekaj sekundah doživi sanje.

View this post on Instagram

A post shared by Borut Pahor (@borutpahor)

Melani Mekicar priznala: pol oddaje sem bila naježena

Poseben dan je bil tudi za novo voditeljico Melani Mekicar, ki se je prvič znašla v tej vlogi. Po snemanju je priznala, da še vedno zbira občutke. »Iskreno, trenutno je v moji glavi pravi džumbus občutkov. Sem utrujena, zadovoljna, presenečena in navdušena,« je povedala ter dodala, da so jo talenti »čisto odpihnili«. Presenetil jo je tudi Pahor. Pričakovala je bolj uradno držo, dobila pa žiranta, ki je vstal, žural in se prepustil trenutku. Njen sovoditelj Sašo Stare je medtem poudaril, da sta se z Melani hitro ujela in da imata odlično energijo.

Oder, ki prestraši, navduši in spremeni večer

Navdušenja niso skrivali niti Lado Bizovičar, Alya in Nuška Drašček. Nuška je priznala, da mora biti tak oder za mnoge nastopajoče zastrašujoč, a so že prvi nastopi pokazali, da Slovenija še vedno skriva ljudi, ki si upajo stopiti pred luči in pokazati, kaj znajo. Če je prvi snemalni dan napoved celotne sezone, potem gledalce čaka veliko več kot le zabava. Čaka jih sezona velikih čustev, poguma in tistih trenutkov, ko nekdo na odru za nekaj minut utiša vse dvome.

Priprvil: I.M.

Vir: Instagram

V parlamentu je znova završalo, tokrat med Žanom Mahničem in Leno Grgurevič. Besedni dvoboj je dosegel vrhunec, ko ji je Mahnič očital, da provocira po odborih, in ji zabrusil, naj se neha obnašati »kot najhujša huliganka na nogometnih tekmah«.

Mahnič izgubil potrpljenje

Parlamentarne razprave so pogosto ostre, a nekatere besede vseeno močno zarežejo v prostor. Tokrat je v ospredje stopil besedni dvoboj med Žanom Mahničem in Leno Grgurevič, ki je v dvorani sprožil precej pozornosti. Mahnič je Grgurevičevo najprej pozval, naj se izključi, nato pa ji očital, da se po njegovih besedah v parlamentu obnaša nedopustno. »Nehajte se v tem parlamentu obnašati kot najhujša huliganka na nogometnih tekmah,« ji je zabrusil.

Očitek, da hodi na odbore in provocira

Njegove besede se niso ustavile pri enem stavku. Mahnič je nadaljeval z očitki, da naj bi se Grgurevičeva pojavljala na odborih, tudi tam, kjer ni članica, ter da naj bi tam provocirala in nagajala. »Na vsakem odboru je isto, kolegica. Hodite na vsak odbor, tudi tam, kjer niste članica, provocirate, nagajate, skratka težite vsakemu,« je dejal. Gre za izjavo, ki kaže, kako napeti so odnosi med poslanci in kako hitro se lahko razprava spremeni v neposreden osebni spopad.

Tudi @ZanMahnic Grgurevičevi zaprl usta: "Hodite na vsak odbor provocirat!" pic.twitter.com/JQWSwaQ4Z8

— Spletni portal e-maribor.si 🇸🇮 (@Embportal) June 2, 2026

Ko poslovnik postane orožje v političnem sporu

Mahnič je nato dal jasno vedeti, da poslovniških zapletov ne bo več dovolil. Ker so poslanci odhajali na glasovanje, je razpravo prekinil in nadaljeval s postopkom odločanja. A politični vtis je ostal. Takšni trenutki niso več le tehnični zapleti v parlamentarnem postopku, ampak postanejo simbol širšega razpoloženja v politiki. Na eni strani poslanci, ki opozarjajo, motijo in pritiskajo. Na drugi predsedujoči, ki želijo razpravo držati pod nadzorom.

Dvoboj, ki razgalja stanje v politiki

Besedni obračun med Mahničem in Grgurevičevo bo verjetno še odmeval, predvsem zaradi izrazov, ki jih v državnem zboru ne slišimo vsak dan. Parlament je prostor ostrih razprav, a tudi prostor, kjer javnost pričakuje vsaj nekaj dostojanstva. Ko razprava zdrsne v očitke o huliganstvu, provokacijah in nagajanju, se marsikdo vpraša, ali politika še išče rešitve ali predvsem nove spopade. In prav zato takšni prizori ostanejo v spominu dlje kot samo glasovanje, ki je sledilo.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Bele lise na nohtih so pogost pojav, ki ga ljudje pogosto povežejo s pomanjkanjem kalcija. A resnica je večinoma precej bolj preprosta: največkrat gre za poškodbo nohta, neustrezno nego ali posledico lakov, gelov in vsakodnevnih navad. Včasih pa so lahko tudi opozorilo, da nohti potrebujejo več pozornosti.

Bele lise na nohtih: kaj pomenijo?

Bele lise na nohtih so sprememba, ki jo opazimo kot drobne bele pikice, črtice ali večje svetle madeže na nohtni plošči. Strokovno se tak pojav pogosto imenuje levkonihija. Čeprav je videti zaskrbljujoče, v večini primerov ne pomeni nič nevarnega. Cleveland Clinic navaja, da so bele lise na nohtih pogoste in običajno neškodljive, pogosto pa nastanejo po udarcu, grizenju nohtov ali drugi manjši poškodbi.

Marsikdo se prestraši, ker se bele lise na nohtih pojavijo šele nekaj tednov po poškodbi. To je povsem možno, saj noht raste počasi. Lahko ste se z nohtom udarili ob rob mize, ga priščipnili, premočno pilili, grizli ali si pregrobo urejali obnohtno kožico, bela pika pa se pokaže šele kasneje. Zato se poškodbe pogosto sploh ne spomnimo več.

Najpogostejši razlog je poškodba nohta

Najbolj običajen razlog, da se pojavijo bele lise na nohtih, je majhna poškodba nohtne korenine ali nohtne plošče. To se lahko zgodi pri vsakdanjih opravilih, pri delu z rokami, športu, čiščenju, kuhanju, vrtnarjenju ali manikiri. Še posebej pogosto se to zgodi pri ljudeh, ki si nohte grizejo ali jih pogosto uporabljajo kot »orodje« za odpiranje embalaže, praskanje nalepk ali odstranjevanje drobnih predmetov.

Takšne lise običajno niso boleče. Z rastjo nohta se počasi pomikajo proti konici in na koncu izginejo, ko noht odrežemo. Pri nohtih na rokah lahko to traja več mesecev, pri nohtih na nogah pa še dlje. Prav zato ni smiselno pričakovati, da bodo bele lise izginile čez noč.

Ali bele lise na nohtih res pomenijo pomanjkanje kalcija?

Eno najbolj razširjenih ljudskih prepričanj je, da bele lise na nohtih pomenijo pomanjkanje kalcija. To se sliši logično, ker so nohti povezani z močjo in trdnostjo, vendar to največkrat ni pravi razlog. Veliko pogosteje gre za poškodbo, draženje ali posledico kozmetičnih izdelkov.

To ne pomeni, da prehrana ni pomembna. Nohti za zdravo rast potrebujejo dovolj beljakovin, vitaminov in mineralov. Toda če ima nekdo eno ali dve beli pikici, to še ne pomeni, da mu primanjkuje kalcija. Prav tako ni pametno kar na pamet kupovati prehranskih dopolnil. Bolj smiselno je najprej pogledati navade: ali si nohte grizemo, ali uporabljamo agresivne odstranjevalce laka, ali pogosto nosimo gel nohte, ali delamo brez rokavic in ali so nohti pogosto izpostavljeni vodi ter čistilom.

Bele lise na nohtih po lakih, gelih in manikiri

Pri mnogih ženskah se bele lise na nohtih pojavijo po pogosti uporabi lakov, permanentnega laka, gelov, umetnih nohtov ali agresivnih odstranjevalcev. Noht se lahko izsuši, stanjša in postane bolj občutljiv. Če se pri odstranjevanju gela preveč pili površina nohta, se poškodba hitro pozna kot bela lisa, hrapavost ali lomljenje.

Težava ni nujno v eni sami manikiri, temveč v ponavljanju. Nohti včasih potrebujejo premor. Če so tanki, lomljivi, občutljivi ali se na njih pogosto pojavljajo bele lise, jim lahko pomaga nekaj tednov brez laka, gela in umetnih dodatkov. Takrat jih je dobro nežno krajšati, ne piliti preveč agresivno in redno mazati obnohtno kožico.

Kdaj so lahko krive glivice?

Včasih bele lise na nohtih niso posledica poškodbe, ampak zgodnji znak glivične okužbe. Na to moramo pomisliti predvsem, če noht ni samo belkast, ampak postane tudi zadebeljen, rumenkast, krhek, lomljiv, se lušči ali začne odstopati od podlage. NHS navaja, da je za glivično okužbo nohta značilno, da je noht lahko krhek, spremenjene barve ali debelejši kot običajno.

Glivice se pogosteje pojavijo na nohtih na nogah, ker so stopala pogosto zaprta v čevljih, kjer je toplo in vlažno. Tveganje je večje tudi po obisku bazenov, savn, skupnih tušev in garderob. Pri sumu na glivice domača nega običajno ni dovolj. Lekarniški pripravki lahko pomagajo pri blažjih oblikah, pri trdovratnih okužbah pa je potreben zdravnik ali dermatolog.

Domači oziroma »kmečki« nasveti za močnejše nohte

Ko se pojavijo bele lise na nohtih, veliko ljudi najprej poseže po domačih rešitvah. Pri tem je treba biti pošten: domači nasveti belih lis ne odstranijo neposredno, še posebej če so posledica poškodbe. Lahko pa pomagajo, da so nohti bolj navlaženi, manj lomljivi in odpornejši na nove poškodbe.

Eden najbolj znanih domačih nasvetov je oljčno olje. Že naše babice so rade rekle, da se suhe roke in krhki nohti najbolje »nahranijo« z oljem. Prste lahko za deset do petnajst minut namočite v mlačno oljčno olje ali pa ga zvečer nežno vmasirate v nohte in obnohtno kožico. To ne bo čudežno izbrisalo belih pik, lahko pa pomaga pri suhosti in lomljenju.

Nekateri oljčnemu olju dodajo nekaj kapljic limoninega soka. Limonin sok se v ljudski uporabi pogosto omenja za lepši videz nohtov, vendar z njim ne smemo pretiravati, ker lahko pri občutljivi koži povzroči draženje. Če peče, skeli ali se koža izsuši, je bolje ostati samo pri olju.

Zelo star domači nasvet je tudi »dopust za nohte«. To pomeni, da nohtom za nekaj tednov pustimo dihati brez lakov, gelov, umetnih nohtov in agresivnih odstranjevalcev. V tem času jih negujemo z oljem, jih krajšamo naravnost in ne režemo obnohtne kožice. Marsikdo opazi, da so nohti po takšnem premoru videti bolj zdravi.

Med ljudskimi nasveti se pogosto omenjajo tudi jajca, skuta, ribe, oreščki, stročnice in pivski kvas. Smisel tega nasveta je preprost: nohti rastejo iz telesa, zato potrebujejo dobro prehrano. Beljakovine, vitamini skupine B, železo, cink in druga hranila imajo vlogo pri rasti nohtov. A tudi tu velja previdnost. Če sumite na pomanjkanje hranil, je bolje narediti pregled in ne ugibati na pamet.

Kaj lahko naredimo pri vsakodnevni negi?

Najboljša preventiva je nežna nega. Nohtov ne grizemo, ne trgamo obnohtne kožice, ne režemo jih pregloboko in jih ne uporabljamo kot orodje. Pri čiščenju, pomivanju in delu z močnejšimi čistili uporabljamo rokavice. Če so roke pogosto v vodi, se nohti hitreje izsušijo in postanejo bolj lomljivi.

Pomembno je tudi pravilno krajšanje. Nohti naj ne bodo predolgi, ker se lažje poškodujejo, a tudi ne prekratki, ker lahko postanejo občutljivi. Pilica naj bo nežna, pilimo pa v eni smeri, ne grobo sem in tja. Pri nohtih na nogah je še posebej pomembna udobna obutev, saj pritisk čevljev lahko povzroči poškodbe nohta in bele spremembe.

Kdaj bele lise na nohtih niso več nedolžne?

Če se bela pika pojavi na enem nohtu in se z rastjo pomika proti konici, običajno ni razloga za paniko. Drugače pa je, če se bele lise na nohtih pojavljajo na več nohtih hkrati, če se širijo, če se nohti debelijo, rumenijo, bolijo, odstopajo ali se močno lomijo. Ameriška akademija za dermatologijo opozarja, da spremembe barve, oblike ali teksture nohtov lahko včasih kažejo tudi na zdravstvene težave, zato jih je smiselno pokazati dermatologu, če vztrajajo ali se slabšajo.

Posebej pozorni bodite, če se ob spremembah na nohtih pojavijo še utrujenost, otekanje, hujšanje, spremembe kože, bolečine, znaki okužbe ali če imate sladkorno bolezen, težave s prekrvavitvijo ali oslabljen imunski sistem. V takih primerih ni dobro čakati predolgo.

Kdaj k zdravniku?

K zdravniku ali dermatologu pojdite, če bele lise na nohtih ne izginejo, se ponavljajo, jih je vedno več ali jih spremljajo druge spremembe. Pregled je priporočljiv tudi, če sumite na glivično okužbo, saj so lahko glivice podobne drugim težavam, na primer luskavici nohtov. British Association of Dermatologists opozarja, da so lahko nekatere spremembe nohtov podobne glivični okužbi, zato je za zanesljivo diagnozo včasih potreben laboratorijski pregled vzorca nohta.

To je pomembno zato, ker se glivic ne zdravi enako kot poškodbe nohta. Če je vzrok poškodba, je pogosto dovolj čas. Če je vzrok okužba, je lahko potrebno zdravljenje. Če je vzrok alergija na kozmetični izdelek, pa pomaga predvsem izogibanje sprožilcu.

Bele lise na nohtih so največkrat opozorilo za več nežnosti

Bele lise na nohtih so največkrat majhna posledica vsakdanjih poškodb in ne znak resne bolezni. Pogosto se pojavijo po udarcu, grizenju, pregrobi manikiri ali uporabi izdelkov, ki nohte izsušijo. Domači nasveti, kot so oljčno olje, premor od lakov, nežna nega in boljša prehrana, lahko pomagajo pri močnejših nohtih, ne morejo pa čez noč izbrisati lis, ki morajo preprosto prerasti.

Najboljši nasvet je zato preprost: opazujte nohte, negujte jih nežno in ne paničarite zaradi ene bele pikice. Če pa se bele lise na nohtih širijo, ponavljajo ali jih spremljajo zadebelitev, bolečina, rumenenje ali odstopanje nohta, je čas za strokovni pregled. Nohti pogosto povedo več, kot si mislimo, zato jih ni pametno ignorirati.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, YouTube

Po ponedeljkovih nevihtah se ozračje nad Slovenijo še ne bo umirilo. V sredo bo državo od zahoda prešla hladna fronta, ki lahko prinese močne nalive, sunke vetra, udare strel in lokalne težave z meteorno vodo.

Najprej sopara, nato vremenski preobrat

Slovenija bo v sredo, 3. junija 2026, znova pod vplivom vremenske fronte. Nad zahodno Evropo se poglablja višinska dolina, z njo povezana hladna fronta pa se bo od zahoda pomikala prek naših krajev. To pomeni, da bo pred njo v ozračju še veliko toplega in vlažnega zraka, nato pa bo začel dotekati hladnejši zrak. Prav takšna kombinacija pogosto prinese tisti neprijetni občutek: soparo, težko nebo in nato nenaden preobrat.

Prve plohe bodo možne že v noči na sredo, predvsem na zahodu države. Glavno dogajanje pa vremenoslovci pričakujejo v sredo, ko se bodo pasovi padavin in neviht pomikali od zahoda proti vzhodu. ARSO opozarja, da so lokalno možni močnejši nalivi, piš vetra in udari strel, ob tem pa lahko hitro narastejo hudourniški vodotoki in nastanejo poplave meteorne vode.

Zahod države pod oranžnim opozorilom

Največ dežja naj bi padlo v zahodni in deloma osrednji Sloveniji. Najbolj izpostavljena območja so Goriška, Notranjska, Idrijsko-Cerkljansko hribovje in ponekod osrednja Slovenija. Neurje.si napoveduje, da bo v sredo naše kraje prešla hladna fronta, ob kateri so možne nevihte in krajevno obilnejše padavine.

Za zahodni del države je po navedbah vremenskih napovedi izdano oranžno opozorilo, za preostali del Slovenije pa rumeno. Oranžna barva pri opozorilih pomeni, da moramo biti pripravljeni, rumena pa, da moramo biti pozorni.

Toča ni izključena, a največja nevarnost bodo nalivi

Tokrat vremenski modeli za zdaj ne kažejo izrazito ugodnih pogojev za večje točonosne sisteme, a to še ne pomeni, da bo povsod mirno. Posamezna nevihtna jedra se lahko lokalno okrepijo, zato manjša toča ni izključena. Večjo nevarnost bodo predstavljali predvsem močni nalivi, udari strel in veter.

V vzhodni Sloveniji naj bi bilo padavin nekoliko manj, vendar tudi tam nevihte niso izključene. Vremenska slika se bo spreminjala hitro, zato bo sreda dan, ko bo dobro spremljati radarsko sliko in opozorila.

Po fronti bolj sveže, a še ne povsem mirno

V drugi polovici srede se bo vreme od zahoda postopoma umirjalo. Soparen občutek bo popustil, temperature bodo nekoliko nižje, zrak pa bo bolj svež. A poletna nestanovitnost s tem še ne bo povsem odšla. V četrtek in petek bo nad severno Evropo še vztrajalo ciklonsko območje, zato bodo predvsem popoldne še možne krajevne plohe in posamezne nevihte.

Narava bo torej znova pokazala, kako hitro se lahko poletni dan obrne v nekaj povsem drugega. Najprej sonce in sopara, nato temni oblaki, grmenje in vprašanje, ki ga v takih dneh vsi poznamo: bo šlo mimo ali bo udarilo prav pri nas?

Pripravil: I.M.

Vir: ARSO, Neurje.si, Meteoinfo Slovenija

Na Celovški cesti v Ljubljani se je med prečkanjem prehoda za pešce nenadoma zgrudila peška in se pri padcu poškodovala. V pravem trenutku so bili tam mestni redarji, ki so ji takoj priskočili na pomoč in ostali ob njej do prihoda reševalcev.

Navaden mestni dan se je v hipu spremenil

Celovška cesta je ena tistih ljubljanskih prometnic, kjer se dan skoraj nikoli zares ne umiri. Avtomobili, pešci, mestni vrvež, vsak s svojo potjo in svojimi mislimi. A sredi tega običajnega utripa se je zgodilo nekaj, kar je v trenutku presekalo vsakdan. Peška se je med prečkanjem prehoda za pešce nenadoma zgrudila. Pri padcu se je poškodovala, okoli nje pa so nastali trenutki negotovosti, v katerih človek najprej potrebuje eno samo stvar: da nekdo ne pogleda stran.

Redarji so ukrepali brez oklevanja

Po navedbah Mestne občine Ljubljana so mestni redarji takoj pristopili do poškodovane peške. Nudili so ji prvo pomoč, poskrbeli za osnovno oskrbo in ob njej počakali do prihoda nujne medicinske pomoči. Ko so na kraj prispeli reševalci, so poškodovanko varno predali njihovi oskrbi. Nato so jo prepeljali v UKC Ljubljana, kjer so nadaljevali zdravstveno obravnavo. Takšne situacije niso glasne samo zaradi siren. Glasne so tudi zaradi tišine, ki nastane v trenutku, ko človek obleži na tleh in vsi čakajo, kdo bo prvi stopil bližje.

Vloga redarjev ni le kaznovanje

Mestne redarje marsikdo še vedno najprej poveže z nadzorom prometa, parkiranjem in opozorili. Toda ta dogodek pokaže širšo, pogosto prezrto plat njihovega dela. Na terenu niso le zato, da nadzirajo, ampak tudi zato, da pomagajo, ko se mesto nenadoma znajde v stiski. Mestna občina Ljubljana je ob tem poudarila, da so hitra reakcija, usposobljenost in pripravljenost mestnih redarjev ključni prav v takšnih nepredvidenih okoliščinah. In res, ko gre za človeka, ki potrebuje pomoč, ni več pomembno, kdo nosi kakšno uniformo. Pomembno je, kdo zna in zmore ukrepati.

Ko šteje človeška bližina

Dogodek na Celovški cesti je opomnik, da se lahko nesreča zgodi kjerkoli in komurkoli. Med potjo v službo, na sprehodu, na prehodu za pešce. V trenutku. Tokrat je imela poškodovana peška ob sebi ljudi, ki so se odzvali hitro in mirno. In včasih je prav to največ, kar lahko družba pokaže: da v mestu, polnem naglice, še vedno obstaja prostor za pomoč, pozornost in človečnost.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook