Od četrtka, 21. maja 2026, svojci in policisti iščejo 60-letnega Maria Spevana iz Slovenj Gradca. Vsaka informacija je lahko pomembna, zato policija prosi vse, ki bi ga opazili ali karkoli vedeli o njegovem izginotju, naj to čim prej sporočijo.

Izginotje, ki je sprožilo skrb

Iz Slovenj Gradca prihaja zaskrbljujoča prošnja za pomoč. Od četrtka, 21. maja 2026, je pogrešan 60-letni Mario Spevan, za katerim se je izgubila vsaka sled. V takšnih trenutkih šteje vsaka minuta, vsak pogled, vsak spomin na osebo, ki bi jo kdo morda srečal na ulici, ob cesti, v trgovini ali kje drugje.

Policija zato javnost poziva k pozornosti. Morda se komu zdi, da je videl le mimoidočega moškega, a prav takšna informacija lahko pomaga pri iskanju in pripelje do odgovora, ki ga zdaj vsi čakajo.

Kako prepoznati pogrešanega Maria?

Pogrešani Mario Spevan je visok približno 180 centimetrov, suhe postave in brez las. Ob izginotju je bil oblečen v modre jeans hlače ter svetlo sivo poletno jopico z zelenimi črtami. Nosi korekcijska očala, na glavi pa je imel zeleno kapo s ščitnikom, ki jo nosi obrnjeno nazaj.

Gre za opis, ki si ga je vredno zapomniti. Prav takšni detajli so pri iskanju pogrešanih oseb pogosto ključni. Barva oblačil, kapa, očala, drža telesa – vse to lahko pomaga, da ga kdo prepozna.

Policija prosi: ne odlašajte s klicem

Vse, ki bi Maria opazili ali imajo kakršnekoli informacije o njegovem izginotju, policija prosi, naj to nemudoma sporočijo na Policijsko postajo Slovenj Gradec na številko 02 872 54 00, na interventno številko 113 ali na anonimno številko policije 080 12 00.

Tudi če se informacija zdi majhna ali nepomembna, je lahko za iskalce dragocena. V primerih pogrešanih oseb se pogosto izkaže, da prav droben podatek pomaga sestaviti širšo sliko.

Naj se prošnja razširi čim dlje

Svojci, policisti in vsi, ki pomagajo pri iskanju, si želijo predvsem eno: da bi se Mario našel čim prej. Zato je pomembno, da se objava deli naprej, predvsem med ljudmi iz Slovenj Gradca, Koroške in okoliških krajev. Včasih je dovolj že en deljen zapis, en klic, en človek, ki se spomni pravega trenutka.

Pripravil: I.M.

Vir: Policija

V Šentjerneju je 26-letni Dolenjec v svojem ford focusu našel kroglo, ki je prebila streho vozila in pristala za voznikovim sedežem. Le kilometer stran od kraja incidenta so domačini v ponedeljek zvečer posneli rafalno streljanje iz smeri romskega naselja Mihovica.

Najprej luknja v strehi, nato šok v notranjosti vozila

V Šentjerneju se je zgodil dogodek, ob katerem človek težko ostane ravnodušen. Mladi Dolenjec je po poročanju Slovenskih novic na parkirišču enega od podjetij v obrtni coni opazil poškodbo na svojem vozilu, nato pa v notranjosti našel še kroglo. Ta je prebila streho forda focusa in pristala na tleh za voznikovim sedežem. »Seveda imam zdaj sila negotov občutek, saj dejansko ne veš, kaj lahko prileti po zraku,« je za Slovenske novice povedal 26-letnik, ki se upravičeno sprašuje, kaj bi se zgodilo, če bi bila v tistem trenutku v bližini oseba. Še posebej zato, ker se na območju parkirišč po njegovih besedah pogosto zadržujejo tudi otroci, se vozijo s kolesi ali rolerji, tam pa naj bi vaje imeli tudi mladi gasilci.

Policija potrdila preiskavo, najden naboj poslali v analizo

Policija je po navedbah Slovenskih novic potrdila, da jih je oškodovanec obvestil o poškodovanem vozilu. Policisti Policijske postaje Šentjernej so začeli preiskavo zaradi suma kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Na strehi avtomobila pri zadnjih vratih so ugotovili poškodbo, v bližini pa našli naboj, ki so ga kriminalisti zavarovali in poslali v analizo. To ni več le zgodba o poškodovani pločevini. Gre za dogodek, ki odpira precej bolj resno vprašanje: kako blizu je bila nesreča, ki bi se lahko končala tragično?

Le kilometer stran naj bi odjeknili rafali

Dodatno zaskrbljenost je sprožil posnetek, ki naj bi nastal v ponedeljek zvečer okoli 21.30. Na njem je po navedbah domačinov slišati rafalno streljanje iz smeri romskega naselja Mihovica, ki je od kraja, kjer je krogla končala v vozilu, oddaljeno približno kilometer. Eden od domačinov je za Slovenske novice povedal, da so bili pred meseci pogosto priča strelom iz romskega naselja, po uveljavitvi Šutarjevega zakona pa naj bi se stanje umirilo. »Dva meseca je bilo mirno, zdaj pa lahko spet poslušamo strele,« je dejal.

Ko se strah vrne med ljudi

Po poročanju Slovenskih novic naj bi v romskem naselju Mihovica po streljanju sledila tudi hišna preiskava, a brez rezultatov. Domačini medtem opozarjajo, da se občutek varnosti znova krha. In prav to je jedro zgodbe: ne le krogla, ne le posnetek, ne le poškodovan avtomobil, temveč občutek, da lahko nekaj nevarnega prileti iz teme, brez opozorila. Za zdaj morajo natančne okoliščine razjasniti policisti in kriminalisti. A vprašanje, ki ga je odprl oškodovanec, ostaja ostro in boleče: kaj če bi krogla zadela človeka?

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, YouTube/Slovenske novice

Po izvolitvi Janeza Janše za predsednika vlade se politično dogajanje ni ustavilo v državnem zboru. Na družbenih omrežjih je zaokrožila fotografija slavoloka, postavljenega pred njegovo hišo, z napisom, ki jasno nosi domoljubno sporočilo: »Bog, družina, domovina.«

Slavolok, ki govori več kot le o praznovanju

Na Facebooku je za precej pozornosti poskrbela objava Miroslava Pacnika, ki je zapisal: »Tale slavolok zmage smo včeraj postavili pred hišo najboljšega predsednika vlade.« Ob zapisu je dodal še, da se počuti hvaležno, objava pa je hitro začela zbirati odzive, všečke in komentarje. Fotografija prikazuje podeželsko cesto, nad katero stoji slavolok v barvah slovenske zastave, na njem pa izstopa napis »Bog, družina, domovina«.Gre za prizor, ki je že na prvi pogled več kot le okras. Je politično sporočilo, simbol podpore in hkrati izraz navdušenja dela javnosti po političnem preobratu. Medtem ko nekateri v takih gestah vidijo iskreno veselje in spoštovanje, drugi opozarjajo, da politična simbolika v Sloveniji skoraj nikoli ne ostane brez polemik.

Hvaležnost, ponos in močno sporočilo podpornikov

Objava je nastala v času, ko je Janez Janša po izvolitvi v državnem zboru dobil mandat za sestavo vlade. Njegovi podporniki so to razumeli kot veliko politično zmago, kar se zdaj očitno kaže tudi na terenu – ne le v komentarjih in čestitkah, temveč tudi v takšnih simbolnih potezah. Slavolok je v slovenski tradiciji pogosto povezan s praznovanjem, dobrodošlico ali pomembnim življenjskim dogodkom. Tokrat pa je dobil izrazito politično noto. Napis »Bog, družina, domovina« ni naključen. Gre za vrednote, ki jih konservativni del slovenske politike pogosto postavlja v ospredje, zato je sporočilo jasno: za del volivcev Janševa vrnitev na vrh vlade pomeni več kot le menjavo oblasti.

Fotografija, ki je zadela živce politike

Da je objava odmevala, kažejo tudi številni odzivi pod njo. Del uporabnikov jo je sprejel z navdušenjem, drugi z ironijo ali neodobravanjem. A prav to je značilnost trenutnega političnega trenutka: Slovenija je razdeljena, čustva so močna, simboli pa hitro postanejo predmet razprav. Takšne fotografije zato niso le utrinek s podeželske ceste. Postanejo politična izjava. In ko se na eni strani govori o zmagi, na drugi strani pogosto vznikne vprašanje: ali gre za slavje demokratične odločitve ali za novo poglavje napetosti?

Ko politika pride pred domači prag

Slavolok pred Janševo hišo bo za ene ostal lep izraz podpore, za druge provokacija. A ne glede na pogled je nekaj jasno: politika se v Sloveniji ne dogaja le v parlamentu, temveč tudi na dvoriščih, cestah, v komentarjih in simbolih, ki jih ljudje postavljajo pred oči javnosti. In prav zato takšne podobe tako hitro zaživijo svoje življenje.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Tim Novak, lanski zmagovalec Kmetije, je znova dvignil prah z razkritji iz zakulisja priljubljenega resničnostnega šova. Spregovoril je o plačilih, snemanju izjav, “petdnevnih tednih” in podrobnostih, ki jih gledalci pred televizijskimi zasloni običajno ne vidijo.

Ko zmagovalec spregovori, se zgodba obrne drugače

Tim Novak očitno še ni povedal vsega. Lanski zmagovalec šova Kmetija se je danes znova oglasil na družbenih omrežjih in že z uvodnimi besedami nakazal, da bo govoril brez zavor. »Mene bo POP TV tožil,« je dejal v posnetku, ki je na Facebooku hitro pritegnil veliko pozornosti in dosegel več deset tisoč ogledov.

Njegove besede so med gledalci sprožile val komentarjev, saj se je znova dotaknil teme, ki pri resničnostnih šovih vedno buri domišljijo: kaj je res spontano in kaj je del televizijskega mehanizma?

Plačila, ki jih gledalci ne vidijo

Novak je med drugim odgovoril na vprašanja o plačilu tekmovalcev. Po njegovih besedah tekmovalci za sodelovanje v šovu niso tam zgolj zaradi izkušnje, prepoznavnosti ali želje po zmagi, ampak so za nastop tudi plačani. Natančnih zneskov ni želel razkriti, je pa poudaril, da je sam prejel zelo dobro plačilo.

Takšna izjava seveda odpira novo plast zgodbe. Gledalci šov spremljajo kot boj za preživetje, delo, taktiko in nagrado, v ozadju pa očitno obstaja tudi precej bolj produkcijsko urejen svet, kjer imajo tekmovalci svoje dogovore, pravila in obveznosti.

Teden na Kmetiji očitno ni tak, kot mislimo

Ena bolj zanimivih podrobnosti se nanaša na potek časa v šovu. Novak trdi, da tekmovalci vikendov ne poznajo na način, kot jih gledalci. Po njegovih besedah njihov teden traja pet dni, od ponedeljka do petka, nato pa se v soboto že začne nov “teden”, ki ga produkcija predstavi kot ponedeljek.

Spregovoril je tudi o dodatno posnetih izjavah tekmovalcev po končanih prizorih ter znova poudaril, da je gospodarica Nada v šovu predvsem del televizijske zgodbe, posestvo pa naj ne bi bilo njena last.

Finale je blizu, a razkritja ostajajo

Letošnja, 11. sezona Kmetije se medtem približuje koncu. V igri ostaja le še peterica tekmovalcev, gledalci pa bodo kmalu izvedeli, kdo bo osvojil 50.000 evrov in naziv zmagovalca.

A ob Novakovi izpovedi se zdi, da se prava razprava šele začenja. Ne toliko o tem, kdo bo zmagal, temveč o tem, kaj vse se skriva za kamerami, montažo in zgodbo, ki jo gledalci spremljajo vsak večer.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Janez Janša je napovedal, da bo nova vlada že prvi mesec po prisegi ukinila dedovanje privilegijev. Ob tem se znova odpira vprašanje dodatkov k pokojninam za zasluge – tudi primer sina pokojnega igralca Radka Poliča, o katerem smo že poročali.

Kratka izjava, ki je znova odprla veliko zgodbo

»Dedovanje privilegijev bomo ukinili prvi mesec po prisegi nove vlade,« je zapisal Janez Janša in s tem sprožil razpravo, ki daleč presega eno samo politično objavo. V ozadju ni le vprašanje borčevskih dodatkov ali posebnih pravic, ampak precej širša dilema: ali lahko država še naprej izplačuje dodatke ljudem, ki jih niso pridobili zaradi lastnih zaslug, temveč so jih podedovali?

To je vprašanje, ki pri ljudeh hitro prebudi občutek krivice. Večina upokojencev živi od pokojnine, ki je odvisna od delovne dobe, vplačanih prispevkov in plače. Ob tem pa obstajajo primeri, kjer se posebni dodatki k pokojninam prenašajo tudi na svojce.

Primer, ki je razburil javnost

Pred časom smo že poročali o primeru Arnoža Poliča, sina pokojnega igralca Radka Poliča. Po objavljenih podatkih je bil v letu 2024 na vrhu lestvice prejemnikov dodatkov k pokojninam za zasluge, saj naj bi prejel skoraj 31 tisoč evrov dodatka oziroma približno 2.580 evrov mesečno.

Posebnost tega primera je prav v tem, da pravica ni bila podeljena zaradi njegovih lastnih dosežkov. Dodatek naj bi podedoval po očetu, legendarnem igralcu Radku Poliču, ki ga je prejemal zaradi svojih umetniških oziroma življenjskih zaslug. In tukaj se začne jedro razprave: zasluge očeta niso sporne, vprašanje pa je, ali se lahko takšna pravica po njegovi smrti spremeni v redni prejemek sina.

⚠️‼️ Dedovanje privilegijev bomo ukinili prvi mesec po prisegi nove vlade. https://t.co/lRAGfwH75T

— Janez Janša (@JJansaSDS) July 9, 2025

Na seznamu tudi znana imena iz kulture

Podatki kažejo, da med visokimi prejemniki dodatkov ostajajo tudi znana imena iz slovenskega kulturnega prostora. Pesnik Milan Dekleva naj bi prejel skoraj 28 tisoč evrov dodatka, Svetlana Makarovič pa več kot 21 tisoč evrov. Ob tem je pomembno poudariti, da ti dodatki niso redna pokojnina, temveč dodatek k pokojnini.

Sistem dodatkov k pokojninam za zasluge ima dolgo zgodovino, zakonodajna podlaga pa sega v leto 1974. In čeprav se število prejemnikov zmanjšuje – po naših prejšnjih podatkih se je v enem letu znižalo s 66 na 58 – vprašanje ostaja enako ostro: ali naj država še naprej izplačuje posebne dodatke, ki se v določenih primerih lahko prenašajo kot družinska dediščina?

Janševa napoved zdaj dobiva konkreten obraz

Če bo nova vlada res ukinila »dedovanje privilegijev«, se bo morala opredeliti tudi do takšnih primerov. Eno je politična parola, drugo pa zakon, ki mora natančno določiti, katere pravice se ukinjajo, za koga, od kdaj in ali se posega tudi v že pridobljene pravice.

Nasprotniki ukrepov bodo opozarjali na pravno varnost in pridobljene pravice. Podporniki pa bodo poudarjali nekaj drugega: da zasluge ne morejo biti družinska renta. Da priznanje posamezniku ne sme postati trajen privilegij dediča. In da mora država končno razločiti med pravico, pokojnino in dodatkom, ki ga plačujejo davkoplačevalci.

Vprašanje, ki bo težko ostalo brez odgovora

Janševa napoved zato ni več samo politična izjava. Zdaj ima konkretne primere, konkretne številke in konkretna imena. Primer Arnoža Poliča je postal simbol razprave o tem, kje se konča priznanje za zasluge in kje se začne podedovani privilegij.

Prvi mesec nove vlade bo pokazal, ali bo šlo za resen rez ali le za močno politično sporočilo. A eno je že jasno: vprašanje dodatkov, ki se prenašajo brez lastnih zaslug prejemnika, se je vrnilo v središče javnosti. In tokrat ga bo težko pomesti pod preprogo.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Po izvolitvi Janeza Janše za mandatarja se oglašajo tudi iz predsedniške palače. Predsednico republike Natašo Pirc Musar skrbijo predvsem načrti nove koalicije glede RTV Slovenija, KPK in odnosov s sindikati.

Predsednica opozarja na prve poteze nove oblasti

Petkova izvolitev Janeza Janše za mandatarja še ni dobro odmevala po političnem prostoru, ko je predsednica republike Nataša Pirc Musar že opozorila na poteze, ki jo skrbijo. Ob robu Bogatajevih dnevov zaščite in reševanja v Novi Gorici je poudarila, da si v času nove vlade želi predvsem več sodelovanja, manj ideoloških bojev in več miru v državi.

A prav nekatere napovedi prihodnje koalicije po njenem mnenju ne gredo v to smer. Posebej je izpostavila spremembe, povezane z Radiotelevizijo Slovenija, Komisijo za preprečevanje korupcije in odnosom do sindikatov. Kot je dejala, to niso teme, ki bi državi prinesle več stabilnosti in blaginje.

RTV: javni servis ali državna televizija?

Najbolj neposredna je bila pri vprašanju RTV Slovenija. Nova koalicija napoveduje spremembe zakona, med možnostmi pa se omenja tudi ukinitev obveznega RTV-prispevka in prehod na proračunsko financiranje.

Predsednica pri tem opozarja na bistveno razliko: javni servis mora ostati neodvisen. »Če bodo šle spremembe v smer, da bo država tista, ki bo financirala RTV, in ne več prispevek, bomo govorili o državni televiziji. To seveda ni dobro,« je dejala. Njene besede bodo zagotovo odmevale, saj se razprava o RTV v Sloveniji že leta vrti med očitki o politizaciji, neodvisnosti in zaupanju javnosti.

KPK pod vprašajem, predsednica pa svari pred nevarnim signalom

Zaskrbljenost je izrazila tudi zaradi napovedi, da bi novo ustanovljeni tožilski enoti Skok priključili zdajšnjo Komisijo za preprečevanje korupcije. Pirc Musarjeva meni, da bi bilo treba najprej pošteno odgovoriti na vprašanje, kaj v sistemu pregona korupcije danes zares manjka.

Po njenem imamo zakonske podlage in posebno tožilsko skupino, manjkajo pa verjetno dodatna sredstva ter kakovostni kadri. »Ukinjati eno institucijo samo zato, ker je ne maraš … to preprosto ni dobro,« je opozorila. Pri nadzornih institucijah je po njenih besedah ključno prav to, da ostanejo neodvisne – tudi pri imenovanju in financiranju.

Politični ton se zaostruje že pred sestavo vlade

Nova koalicija še ni predstavila ministrske ekipe, politični spopadi pa so že odprti. Sindikati opozarjajo, da jih predlagane spremembe pri odtegovanju članarin lahko finančno oslabijo, predsednica pa napoveduje, da bo na vprašanje neodvisnih institucij po potrebi tudi javno opozarjala.

Janez Janša je bil v petek izvoljen z 51 glasovi za in 36 proti. Zdaj ima 15 dni časa za predložitev ministrske ekipe. A že pred njenim imenovanjem je jasno: začetek nove vlade bo politično vroč, vprašanje pa ostaja, ali bo prinesel sodelovanje ali novo fronto spopadov.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X

Prebivalci romskega naselja Stranska vas pri Novem mestu zahtevajo pločnike, javno razsvetljavo, optiko in ureditev stalnih prebivališč. A občina odgovarja precej jasno: naselje je komunalno že opremljeno, največja ovira pa ostajajo črne gradnje in pomanjkanje interesa za legalizacijo.

Zahteve so glasne, vprašanje odgovornosti pa ostaja

Iz Stranske vasi pri Novem mestu prihaja nov poziv občini in vladi. Predstavnik prebivalcev Bogdan Miklič opozarja, da razmere v naselju ne zagotavljajo osnovne varnosti otrok in dostojnih pogojev za življenje. Prebivalci zahtevajo ureditev optičnega omrežja, hitrega interneta, pločnikov, javne razsvetljave in stalnih prebivališč. Na prvi pogled gre za pričakovane zahteve vsakega naselja. A zgodba se hitro zaplete. Na novomeški občini namreč trdijo, da so v Stranski vasi uredili vse, kar spada v njihovo pristojnost. In še več: po njihovih navedbah je naselje komunalno urejeno primerljivo z drugimi naselji v občini.

Občina: cesta, voda, kanalizacija in odpadki so urejeni

Po podatkih Mestne občine Novo mesto v Stranski vasi živi okoli 90 prebivalcev. Občina poudarja, da je naselje v preteklosti opremila z javno cesto, vodovodom, kanalizacijo in sistemom za zbiranje odpadkov. Trdijo, da je bila naložba izvedena v enakem obsegu in kakovosti kot v drugih naseljih. Pri elektriki in optiki pa občina odgovornost zavrača. Električni priključki niso v njeni pristojnosti, optično omrežje pa urejajo operaterji. Ob tem dodajajo, da je po podatkih operaterjev na izbrani lokaciji priklop na optiko omogočen. Torej težava, kot pravijo, ni nujno v občini.

Najbolj bode črna gradnja

Jedro spora je drugje: pri legalnosti objektov. Občina opozarja, da so nekateri objekti, postavljeni na občinskih zemljiščih, zgrajeni na črno. Pri tem izpostavljajo tudi Bogdana Mikliča, za katerega trdijo, da njegov objekt posega tako na občinska kot zasebna zemljišča. Še bolj pomemben je podatek, da je občina po lastnih navedbah že ponudila možnost urejanja razmer prek stavbnih pravic, možnost odkupa po legalizaciji in celo sofinanciranje projektantskih storitev. A kot pravijo, se nihče iz naselja ni odločil za začetek postopka legalizacije. To je podatek, ki precej spremeni sliko: zahteve po dodatni ureditvi zvenijo drugače, če osnovni pravni status objektov ostaja neurejen.

Brez urejenih temeljev bo težko zahtevati vse drugo

Miklič občinske navedbe zavrača in trdi, da je parcelo želel odkupiti že pred leti, a naj mu občina ne bi odgovorila. Občino zato znova poziva, naj mu omogoči odkup in legalizacijo. A primer Stranske vasi odpira širše vprašanje: ali lahko nekdo hkrati zahteva polno infrastrukturo, če osnovni pravni status objektov ni urejen? Prav tu se zgodba lomi. Dostojno življenje mora biti cilj, otroci morajo imeti varne poti in ljudje urejene naslove. Toda brez urejenih zemljišč, legalnih gradenj in jasne odgovornosti bo vsak nov poziv hitro naletel na isto oviro. In ta ovira ni samo občinska – del rešitve je očitno tudi v rokah prebivalcev naselja.

Pripravil: I.M.

Vir: STA, Facebook

Slovenska hokejska reprezentanca je v Fribourgu doživela boleč poraz proti Danski. Po tekmi, v kateri risi niso našli poti do gola, bo o obstanku med svetovno elito odločala ponedeljkova tekma z Italijo.

Danska udarila, Slovenija ostala brez odgovora

Slovenski hokejisti so proti Danski vedeli, kaj je na mizi. To ni bila le še ena tekma v skupini, ampak obračun, ki bi lahko močno olajšal boj za obstanek med najboljšimi reprezentancami sveta. A večer v Fribourgu se ni razpletel po slovenskih željah. Danska je slavila s 4:0, Slovenija pa je po šestih tekmah ostala pri treh točkah. Prva tretjina je še ponujala upanje. Slovenci so držali ničlo, se borili, zapirali prostor in čakali na trenutek, ko bi lahko tekmo obrnili v svojo smer. A v drugi tretjini so Danci prebili slovenski odpor. Dva zadetka sta spremenila ritem tekme, v zadnjem delu pa so Skandinavci dodali še dva in Slovencem zaprli vrata do morebitnega preobrata.

Najbolj boli ničla v napadu

Poraz sam po sebi ni edina težava. Bolj skrbi dejstvo, da slovenski napad tokrat ni našel poti mimo danske obrambe. Na takšnih tekmah, kjer šteje vsaka ploščica, vsak nalet in vsak odbitek pred golom, je zadetek pogosto razlika med mirnim spanjem in dramatičnim zadnjim dejanjem prvenstva. Slovenija je na tem prvenstvu že pokazala, da zna biti nevarna, trmasta in ponosna. A proti Danski ni bilo prave nagrade za trud. In prav zato bo ponedeljek tako velik. Ne bo več prostora za računanje, ne bo več popravnih izpitov.

Italija prihaja kot tekma sezone

O obstanku med elito bo odločala zadnja slovenska tekma v skupini B, obračun z Italijo v ponedeljek. Za rise je cilj jasen: obstanek med elito. Zdaj se bo vse strnilo v eno tekmo. V 60 minut, morda več. V živce, srce in disciplino. Ponedeljek bo zato več kot hokejska tekma. Bo trenutek resnice. In Slovenija bo morala pokazati obraz, ki ga navijači najraje vidijo: borben, nepopustljiv in pripravljen iti do konca. Ker ko pride takšna tekma, ne šteje več, kaj je bilo prej. Šteje le to, kdo bo zdržal pritisk, kdo bo zadel, kdo bo ostal med elito.

Pripravil: I.M.

Vir: IIHF, Reuters

Policija je preklicala iskanje pogrešane 33-letne Tine, ki so jo nazadnje videli v ponedeljek na območju Kranja. Po daljšem iskanju so jo našli mrtvo na območju Pokljuke, po do zdaj zbranih obvestilih pa njena smrt ni posledica kaznivega dejanja.

Iskanje, ki se je končalo z bolečo novico

Policisti Policijske postaje Kranj so bili v petek okoli 19. ure obveščeni, da pogrešajo 33-letno žensko. Nazadnje so jo videli v ponedeljek na območju Kranja, zato so policisti javnost prosili za pomoč, informacije in morebitna opažanja. V takšnih trenutkih se običajno začne tiha, a intenzivna bitka s časom – policija preverja sledi, bližnji čakajo na vsako novico, javnost pa deli pozive v upanju, da bo kdo opazil nekaj, kar bi lahko pomagalo.

Našli so jo na območju Pokljuke

Po daljšem iskanju je policija sporočila žalostno novico: iskanje pogrešane 33-letnice preklicujejo, saj so jo našli mrtvo na območju Pokljuke. Gre za novico, ki jo je težko zapisati in še težje sprejeti, posebej za vse, ki so upali na drugačen razplet. Ob takšnih dogodkih se za številnimi uradnimi stavki skriva velika človeška stiska – družina, prijatelji, znanci in vsi, ki so v teh dneh čakali na odgovor.

Policija: smrt ni posledica kaznivega dejanja

Po do zdaj zbranih obvestilih smrt ni posledica kaznivega dejanja. To pomeni, da policisti glede na dosedanje ugotovitve niso zaznali znakov, ki bi kazali na vpletenost druge osebe oziroma kaznivo dejanje. Kljub temu takšna informacija ne zmanjša teže izgube. Za bližnje ostane praznina, za javnost pa opomin, kako krhki so lahko trenutki, ki jih pogosto jemljemo kot samoumevne.

V ospredju naj ostaneta spoštovanje in sočutje

Policija je z najdbo preklicala poziv za iskanje, javnosti pa se v takšnih primerih običajno zahvali za pomoč, delitve in informacije. Zdaj je najpomembneje, da se do pokojne in njenih bližnjih pristopi z največjo mero spoštovanja. V času, ko se žalostna novica hitro širi, naj ostane v ospredju predvsem človeškost: tišina, sočutje in zavedanje, da za vsako takšno novico stojijo ljudje, ki se jim je svet v trenutku spremenil.

Pripravil: I.M.

Vir: Policija

Lojze Peterle je po izvolitvi Janeza Janše za mandatarja ostro komentiral razmere v slovenski politiki. Njegove besede so bile neposredne, zgodovinsko obarvane in polne opozoril, da se Slovenija tudi po osamosvojitvi še vedno ni povsem osvobodila starih vzorcev.

Peterle po burnem glasovanju ni ostal tiho

Po izvolitvi Janeza Janše za mandatarja nove vlade se je oglasil tudi Lojze Peterle, prvi predsednik slovenske vlade in dolgoletni politični veteran. V zapisu je komentiral razpravo v državnem zboru, ki je spremljala glasovanje, in opozoril, da Slovenija po njegovem mnenju še vedno ni presegla delitev, ki segajo globoko v preteklost. Peterle je spomnil, da bi moral biti čas po volitvah tudi čas demokratične sproščenosti. Poraženec bi moral zmagovalcu priznati zmago, mu čestitati in sprejeti vlogo opozicije. A po njegovih besedah se pri nas to pogosto ne zgodi. Namesto političnega tekmeca se znova riše podoba sovražnika.

»Kaj pomeni vse?«

Posebej ga je zmotilo, da naj bi bili nekateri na levem političnem polu pripravljeni storiti »vse«, da Janša ne bi prišel na oblast. Ob tem se Peterle sprašuje, kaj takšna izjava sploh pomeni. »Vse pomeni vse, karkoli,« je opozoril in s tem odprl vprašanje, kje se konča politični boj in kje se začne nevarno rušenje demokratičnih pravil igre. Po njegovem mnenju se del politike ne ukvarja več z nasprotnikom, ampak javnost straši s sovražnikom. To pa, kot opozarja, vodi v moraliziranje, obtoževanja in nenehno napetost, v kateri država težko normalno diha.

Osamosvojitev še ni pomenila osvoboditve

Peterle je znova spomnil na svojo staro misel, da smo se osamosvojili, osvobodili pa še ne. Po njegovem mnenju Slovenija še vedno ni opravila demokratične preobrazbe do konca. Posebej boleče je izpostavil tudi vprašanje žrtev komunizma, ki še vedno niso našle dostojnega miru. »Kaj je z nami, ljudje, da osemdeset let po revolucionarnem izvensodnem poboju ne moremo pokopati mrtvih?« se sprašuje Peterle. Po njegovih besedah to niso ideološke teme, ampak civilizacijska vprašanja, ki povedo veliko o tem, kako zrela družba smo v resnici.

51 glasov kot znak upanja

Peterle meni, da nas čaka obdobje nenehnega spodkopavanja Janševe vlade, a v 51 glasovih podpore vidi tudi nekaj upanja. Prepričan je, da se mora Slovenija posloviti od revolucionarnega razumevanja demokracije in od stare ideje, da je nekaterim oblast namenjena za vedno. Njegovo sporočilo je jasno: če se država ne bo znebila logike večnega sovražnika, se bo vedno znova vračala v isto, utrujajočo zanko. In prav zato njegove besede ne zvenijo le kot politični komentar, temveč kot opozorilo pred novo preizkušnjo slovenske demokracije.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook