Le nekaj dni pred glasovanjem o Janezu Janši za novega predsednika vlade se politični boj seli še pred ustavno sodišče. Del levega političnega in civilnodružbenega prostora zahteva presojo zaradi domnevnega tujega vpliva na volitve, nasprotniki pa v tem vidijo zadnji poskus ohranitve oblasti Roberta Goloba.

Bitka za oblast se seli na sodišče

Slovenija je znova v političnem vrelišču. Potem ko je kolegij predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića zavrnil predlog, da bi odločanje o novem predsedniku vlade Janezu Janši prestavili, naj bi glasovanje potekalo v petek. A medtem se je odprla nova fronta: ustavno sodišče. V ospredju je vprašanje, ali so bile volitve zaradi domnevnega tujega vpliva izvedene dovolj svobodno in demokratično. Pravnik Rok Lampe je v javnih nastopih opozoril, da naj bi se 22. maja iztekel rok za ustavno pritožbo v zvezi z volitvami, pri čemer se sklicuje na domnevno vmešavanje izraelske agencije Black Cube.

Keber, Makarovič in Žižek v politično občutljivem trenutku

Po navedbah Spletnega časopisa naj bi se pobudi pridružila skupina političnih aktivistov z nekdanjim ministrom Dušanom Kebrom, med podporniki pa naj bi bila tudi Svetlana Makarovič in Slavoj Žižek. Zahtevali naj bi razveljavitev volitev oziroma poseg ustavnega sodišča v rezultat, kar je v političnem prostoru sprožilo ostre odzive. Na eni strani zagovorniki pobude govorijo o zaščiti demokracije in volilne pravice. Na drugi strani kritiki opozarjajo, da gre za nevaren precedens: da bi sodišče po že potrjenih mandatih in po oblikovanju nove parlamentarne večine poseglo v razmerja moči v državnem zboru.

Vprašanje, ki razdvaja državo

Jedro spora je preprosto, a eksplozivno: ali lahko domnevni tuji vpliv omaje legitimnost volitev do te mere, da bi ustavno sodišče poseglo v njihov rezultat? Lampe trdi, da država ni dovolj zaščitila volilnega procesa pred tujimi vplivi, medtem ko nasprotniki opozarjajo, da morajo za tako drastičen korak obstajati trdni dokazi, ne le politične ocene in obtožbe. Posebej občutljivo je tudi dejstvo, da se vse dogaja tik pred glasovanjem o mandatarju. Zato se razprava ne bere več samo kot pravno vprašanje, ampak kot neposreden boj za oblast.

Petek bo politično izjemno napet

Če bo glasovanje res izpeljano, bo državni zbor odločal o Janši v ozračju, kakršnega Slovenija že dolgo ni videla. Na eni strani nova večina, ki želi prevzeti vlado. Na drugi strani poraženi blok in del civilne družbe, ki opozarja na domnevno nelegitimnost volilnega procesa. Ustavno sodišče se tako znajde pred izjemno občutljivo politično in pravno dilemo. Karkoli bo storilo, bo imelo posledice. In prav zato bo petek več kot le dan glasovanja – lahko bo dan, ki bo pokazal, kako trdna so pravila slovenske demokracije.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X

Na družbenih omrežjih je zaokrožila pretresljiva objava matere, ki trdi, da je njena hčerka že več mesecev nameščena v kriznem centru, čeprav naj bi jo razmere močno bremenile. Primer odpira boleče vprašanje: kdo v takšnih postopkih zares sliši otroka?

Mati trdi, da s hčerko ne sme govoriti

Objava matere, ki se je razširila po družbenih omrežjih, je med številnimi uporabniki sprožila močne odzive. V njej opisuje, da vsak dan kliče v krizni center in sprašuje, kako je z njeno hčerko, neposrednega pogovora pa naj ne bi smeli imeti. Najbolj pretresljiv je del, v katerem mati navaja, da iz ozadja sliši hčerkin glas: »Mamica, v četrtek imam v šoli predstavo, a misliš, da ti bo CSD in sodišče dovolilo priti?« Po navedbah matere naj bi deklica živela v strahu, da bi bili obe kaznovani, če bi se srečali ali govorili. Mati ob tem večkrat zapiše stavek, ki v objavi zareže najgloblje: »Ukrep naj bi bil v korist otroka.«

Sedem mesecev v kriznem centru?

Mati trdi, da je deklica v kriznem centru že več kot sedem mesecev, čeprav naj bi šlo po njenem razumevanju za kratkotrajno namestitev. Ob tem navaja, da naj bi center pristojne večkrat opozoril na otrokovo stisko, žalost, izbruhe in neprimernost okolja glede na njene posebne potrebe. Po materinih besedah naj bi center pripravil več strokovnih ocen, v katerih naj bi zapisal, da deklica potrebuje vrnitev domov, a naj se pristojni ne bi odzvali. Gre za izjemno občutljiv primer, zato je treba poudariti, da gre za navedbe matere, ki jih pristojne institucije javno še niso pojasnile. Prav zato bi bil njihov odziv pomemben – ne zaradi radovednosti javnosti, ampak zaradi vprašanja, ali otrok v postopku dobiva zaščito, mir in glas, ki mu pripada.

Kdo v resnici sliši otroka?

Mati v objavi še trdi, da deklica v sedmih mesecih ni bila zaslišana na sodišču in da nima svojega zagovornika. Zapisuje tudi, da ji grozijo s kaznijo, če bi o primeru javno spregovorila, sama pa poudarja, da objavlja s hčerkino privolitvijo. Toda pri takšnih zgodbah je najpomembnejše prav to: otrok. Ne obračun med odraslimi, ne papirji, ne postopki, ampak deklica, ki po materinih besedah prosi, da bi šla domov. Če je vsaj del zapisanega resničen, potem primer zahteva hiter, miren in strokoven odziv pristojnih. Kajti otrokova korist ne sme ostati le fraza v odločbah. Mora se poznati v njegovem življenju.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Posnetek pridržanih aktivistov humanitarne flotilje za Gazo je sprožil val ogorčenja po Evropi. Izraelski minister Itamar Ben-Gvir jih je prikazal klečeče, z zvezanimi rokami in glavami pri tleh, kar so številne države označile za ponižujoče in nesprejemljivo ravnanje.

Posnetek, ki je zanetil diplomatski vihar

Iz Izraela prihaja prizor, ki je v nekaj urah obšel svet in odprl novo ostro poglavje v že tako napetih razmerah okoli Gaze. Izraelski skrajno desni minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir je objavil posnetek pridržanih aktivistov s humanitarne flotilje, namenjene proti Gazi. Na njem so ljudje, ki klečijo v vrstah, z rokami zvezanimi za hrbtom, nekateri s čeli prislonjenimi k tlom. Po poročanju tujih medijev je bil prizor posnet po tem, ko so izraelske sile prestregle plovila flotilje, aktiviste pa pripeljale v pristanišče Ašdod.

Izrael govori o provokaciji, kritiki o ponižanju

Izraelsko zunanje ministrstvo je akcijo flotilje označilo kot propagandno potezo v korist Hamasa, Ben-Gvir pa je pridržane aktiviste javno zasmehoval. A prav ta javna razkazovalnost je sprožila največ ogorčenja. Globalna flotilja Sumud je ravnanje označila za javno ponižanje, več evropskih držav pa je posnetek sprejelo kot dokaz ravnanja, ki nima mesta v demokratični družbi. Evropska komisija je ravnanje označila za popolnoma nesprejemljivo, predsednik Evropskega sveta Antonio Costa pa je dejal, da ga je prizor pretresel.

Appalling, shocking & utterly unacceptable.

No country should be ‘welcoming’ people with torture.

Humiliating behavior, demonstrated by the minister Gvir & Israeli Authorities at the #GlobalSumudFlotilla has no place in a democratic society.

— Tanja Fajon (@tfajon) May 20, 2026

Odzivi tudi iz samega vrha Izraela

Presenetljivo ostro sta se odzvala tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu in zunanji minister Gideon Sar. Netanjahu je dejal, da takšno ravnanje ni v skladu z izraelskimi vrednotami in normami, Sar pa je Ben-Gvirju očital, da je z objavo zavestno škodoval Izraelu. V trenutku, ko je Izrael že pod velikim mednarodnim pritiskom zaradi vojne v Gazi, je posnetek postal nova diplomatska rana.

Slovenija: “Šokantno in popolnoma nesprejemljivo”

Odzvala se je tudi Slovenija. Premier Robert Golob je ravnanje označil za še eno zastrašujoče dejanje izraelske vlade proti mirnemu izražanju podpore Palestini. Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je zapisala, da je bilo ravnanje grozno, šokantno in popolnoma nesprejemljivo. Ob tem je pozvala k mednarodnemu dostopu do centrov za pridržanje in k boljši dostopnosti do Gaze.

Prime Minister Robert Golob: Another shocking, extreme and humiliating act of 🇮🇱 minister Ben Gvir, this time against Global Sumud Flotilla participants among them many EU citizens. Ben Gvir’s action is unfortunately just one of many intimidating acts of 🇮🇱 government against…

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) May 20, 2026

Prizor, ki bo še dolgo odmeval

Italija, Francija in Španija so zaradi dogodka poklicale izraelske diplomatske predstavnike, oglasile so se tudi Nemčija, Grčija, Irska in Turčija. Italijanska premierka Giorgia Meloni je zahtevala izpustitev italijanskih državljanov in opravičilo Izraela. Posnetek tako ni ostal le še en prizor v dolgi vojni informacij, temveč je postal simbol vprašanja, ki visi nad celotnim dogajanjem: kje se konča varnostni ukrep in kje se začne ponižanje človeka?

Pripravil: I.M.

VIr: YouTube

Vodja poslanske skupine Resni.ca Katja Kokot je na novinarski konferenci ostro nagovorila predstavnike medijev in jim očitala enostransko poročanje. Ob tem je spregovorila tudi o pritiskih, grožnjah in političnem ozračju, ki je v zadnjih dneh vse bolj napeto.

Napet trenutek pred kamerami

V državnem zboru se politična temperatura očitno ne umirja. Po burnih dneh, ko so v ospredju očitki o pritiskih, domnevnih poskusih vplivanja na poslance Resnice in vse glasnejše obtožbe med političnimi tabori, je pred novinarje stopila Katja Kokot, vodja poslanske skupine Resni.ca. Njeno sporočilo je bilo neposredno, ostro in brez olepševanja. Kokotova je medijem očitala, da naj bi del javnosti dobival predvsem enostransko sliko dogajanja. Po njenih besedah se pritiski na poslance stopnjujejo, pri tem pa naj bi imeli mediji pomembno odgovornost, saj so, kot je poudarila, »četrta veja oblasti«.

»Začnite ravnati odgovorno«

Najbolj odmeval je trenutek, ko je Kokotova novinarje pozvala k odgovornemu in nepristranskemu poročanju. »Začnite ravnati odgovorno. Poročajte nepristransko! Dovolj je bilo!« je dejala. Ob tem je omenila, da naj bi pred njo stalo dvanajst novinarjev, nekateri pa naj bi med njenim nastopom gledali v tla. Njene besede so bile očitno namenjene širše – ne le posameznim novinarjem, temveč celotnemu medijskemu prostoru. Vprašala jih je, v kakšni državi želijo živeti in kakšno vlogo bodo pri tem odigrali. Prav ta del nastopa je dal izjavi dodatno težo, saj je vprašanje medijske odgovornosti povezala z vprašanjem demokracije, pritiskov in zaupanja javnosti.

Grožnje, očitki in vse bolj oster politični boj

Kokotova je v svojem nastopu opozorila tudi na, kot pravi sama, vse večji pritisk, grožnje in poskuse izsiljevanja v političnem prostoru. V zadnjih dneh je Resni.ca večkrat izpostavila, da naj bi bili njeni poslanci tarča pritiskov in neprimernih ravnanj, zato nastop Kokotove ni bil le običajna politična izjava. Bil je tudi opozorilo, da se je del političnega prostora znašel v trenutku, ko se besede, pritiski in javne obtožbe prelivajo v nekaj precej bolj osebnega.

Vprašanje, ki ostaja v zraku

Ali je šlo za upravičeno opozorilo medijem ali za politično sporočilo v izjemno napetem trenutku, bo presodila javnost. A nekaj je jasno: Katja Kokot je s svojim nastopom zadela občutljivo točko slovenskega prostora – zaupanje v medije, politiko in to, kdo v resnici oblikuje zgodbo, ki jo vsak dan poslušajo državljani. In prav zato bodo njene besede še nekaj časa odmevale.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Sekcijsko merjenje hitrosti na slovenskih avtocestah naj bi zaživelo do konca julija. Merilne naprave so na več odsekih že nameščene, Dars pa zaradi zamude pri vzpostavitvi sistema napoveduje odškodninske zahtevke.

Ne bo šlo več le za en radar, ampak za cel odsek

Na slovenskih avtocestah se voznikom obeta pomembna sprememba. Sekcijsko merjenje hitrosti, ki ne meri hitrosti le v eni točki, ampak izračuna povprečno hitrost vozila na določenem odseku, naj bi po napovedih Darsa zaživelo do konca julija. To pomeni, da kratko zaviranje pred radarjem ne bo več dovolj. Sistem bo preverjal, kako hitro ste prevozili celoten odsek. Direktor področja upravljanja na Darsu Aleš Cantarutti je pojasnil, da trenutno nameščajo še zadnje merilne naprave. Na dolenjskem, gorenjskem in primorskem avtocestnem kraku so te že postavljene, na štajerskem pa naj bi jih namestili do konca tedna.

Tukaj bodo merili povprečno hitrost

Sekcijsko merjenje hitrosti je predvideno na štirih odsekih avtocestnega križa. Vozniki bodo morali biti posebej pozorni na območju trojanskih predorov v smeri proti Mariboru, na višnjegorskem klancu v smeri proti Novemu mestu, med priključkoma Ljubljana Brod in Vodice v smeri proti Kranju ter med priključkoma Logatec in Vrhnika v smeri Ljubljane. Gre za odseke, kjer je promet pogosto gost, hitrosti pa kljub omejitvam nemalokrat previsoke. Prav zato Dars sistem predstavlja kot ukrep za večjo varnost, ne zgolj kot novo orodje za kaznovanje.

Pred zagonom jih čaka še pomemben preizkus

Preden bodo naprave začele dejansko delovati, mora sistem prestati še nekaj pomembnih korakov. V nadzornem središču v Dragomlju bodo namestili strežnike, potrebne za delovanje, v prihodnjih dveh tednih pa tudi programsko opremo za potrebe policije. Urad RS za meroslovje je dnevni preizkus sistema že opravil, zdaj pa mora preveriti še delovanje v nočnem času. Šele nato naj bi sistem pridobil certifikat. Po tem bo Dars delovanje preveril še sam.

Zamuda bo očitno draga

Dars je za vzpostavitev sistema izbral podjetje Intermatic, ki je oddalo najcenejšo ponudbo. Pogodbena vrednost je znašala 530.000 evrov z DDV, rok za izvedbo pa se je iztekel konec marca. Ker sistem do takrat ni bil vzpostavljen, Dars napoveduje zahtevek za kazen. Po pogodbi lahko za vsak dan zamude zaračuna 1059 evrov, skupna kazen pa ne sme preseči deset odstotkov pogodbene vrednosti. Predsednik uprave Darsa Andrej Ribič je napovedal, da bodo vztrajali pri plačilu kazni in kritju dodatnih stroškov. Za voznike pa ostaja glavno sporočilo preprosto: poleti bo na teh odsekih treba voziti precej bolj premišljeno.

Pripravil: I.M.

Vir: DARS

Očitki o domnevnem podkupovanju poslancev Resnice niso več le politična izjava pred kamerami. Predsednik DZ Zoran Stevanović je podpisane izjave poslancev posredoval tožilstvu, zgodba pa se iz parlamentarne vročice seli v roke pristojnih organov.

Iz političnega odra na mizo tožilstva

Zoran Stevanović, predsednik državnega zbora in prvak Resnice, je danes razkril, da je Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani predal podpisane izjave poslancev svoje stranke. V njih naj bi bili zapisani očitki o domnevnih poskusih podkupovanja oziroma nedovoljenega vplivanja na poslance Resnice. Gre za nadaljevanje zgodbe, ki je v političnem prostoru odjeknila že dan prej, ko je vodja poslanske skupine Resnica Katja Kokot opozorila, da naj bi bili trije njihovi poslanci tarča ponudb za prestop oziroma drugačno politično ravnanje. Po poročanju 24ur naj bi šlo za poslance Nedeljka Todorovića, Aleksandra Štoreka in Borisa Mijića, omenjale pa naj bi se celo sedemmestne vsote. Prav zato je zadeva občutljiva: ne gre več le za politično prerivanje, ampak za očitke, ki lahko, če bi se izkazali za utemeljene, zarežejo v samo zaupanje v parlamentarni proces.

Stevanović govori o praksi, pred katero si politika zatiska oči

Stevanović je ob tem podprl tudi idejo o ustanovitvi novega organa za preprečevanje korupcije. Po njegovih besedah bi moral tak organ opraviti s prakso, pred katero si po njegovem mnenju politika predolgo zatiska oči. To je močna izjava, a tudi tvegana. Dokler pristojni organi ne opravijo svojega dela, ostajajo navedbe na ravni domnev. Prav zato je pomembno, da se v javnosti ne govori o krivcih, temveč o sumih, izjavah in postopkih. Če obstajajo dokazi, jih mora pregledati tožilstvo. Če jih ni, pa bo zgodba dobila drugačno politično težo.

Odzivi so ostri, vprašanj pa vse več

Na očitke so se že odzvali tudi v drugih strankah. V Svobodi so po poročanju 24ur pred tem opozorili, da bi bilo treba ob takšnih trditvah z dokazi takoj k organom pregona. Podobno so v SD poudarili, da tako resnih navedb ni mogoče uporabljati kot politične predstave, ampak jih morajo obravnavati pristojne institucije. Zdaj se je to očitno tudi zgodilo. In prav zato bo naslednji korak ključen. Tožilstvo bo moralo presoditi, ali izjave vsebujejo dovolj konkretnih navedb za nadaljnje postopke. Javnost pa bo medtem čakala na odgovore: kdo naj bi ponujal, komu, kdaj, kaj natančno in v zameno za katero politično odločitev?

Zgodba, ki se ne bo končala čez noč

Domnevno kupovanje politične podpore je ena najtežjih obtožb v demokraciji. Če se izkaže za resnično, pomeni napad na voljo volivcev. Če se izkaže za neutemeljeno, pomeni nevarno politično igro z zelo hudimi očitki. V obeh primerih pa je jasno nekaj: ta zgodba je zdaj prestopila prag parlamenta in vstopila v prostor, kjer štejejo dokazi, ne več le politične izjave.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

V Litvi so dopoldne sprožili alarm zaradi suma zračne nevarnosti, potem ko so v bližini meje z Belorusijo zaznali sumljiv dron. Opozorilo je doseglo tudi prestolnico Vilno, kjer so se morali ljudje zateči na varno, v zaklonišče pa so odpeljali tudi predsednika in premierko.

Mobilni telefoni so zapiskali: »Takoj se zatecite na varno«

V Litvi je bilo dopoldne čutiti napetost, kakršne si v mirnem vsakdanu nihče ne želi. Prebivalci so na mobilne telefone prejeli opozorilo o možni zračni nevarnosti. Sporočilo je bilo jasno in brez olepševanja: naj se takoj zatečejo na varno mesto, poskrbijo za bližnje in počakajo na nova navodila. Posebej so jih opozorili, naj se morebitnim nizko letečim ali sumljivim objektom ne približujejo, temveč naj pokličejo številko 112.

Sumljiv dron naj bi priletel iz smeri Belorusije

Dronovsko aktivnost so najprej zaznali na vzhodu Litve, ob meji, v bližini okrožij Ignalina, Utena, Zarasai in Švenčionys. Sprva so izdali rumeno opozorilo, nato pa so alarm razširili tudi na Vilno in širšo regijo, kjer je veljal rdeč alarm. Litovsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so aktivirali tudi Natov sistem za varovanje zračnega prostora nad baltskimi državami. Od kod je dron dejansko priletel, še ni uradno potrjeno, a že samo dejstvo, da so oblasti ukrepale tako hitro, kaže, kako resno v Baltiku jemljejo vsak sumljiv premik v zraku.

V zaklonišče tudi predsednik in premierka

Alarm ni ostal le pri opozorilih na telefonih. Za približno eno uro so zaprli letališče, ustavili železniški promet, potnike pa napotili v zaklonišča. Opozorilo so prejeli tudi v litovskem parlamentu, kjer so se poslanci zatekli v klet stavbe. Na varno so odpeljali tudi predsednika Gitanasa Nausedo in premierko Ingo Ruginiene. Takšni prizori v državi članici EU in Nata niso več le oddaljena novica z vzhoda, temveč neposreden opomnik, kako blizu je napetost evropskim mejam.

Slovenec v Vilni: »Po zvočnikih so nam rekli, naj gremo v garažo«

V Vilni je alarm doživel tudi Slovenec Klemen Gerdin. Povedal je, da so okoli 10. ure prejeli opozorilo na telefone, približno pol ure pozneje pa so v hotelu začeli z evakuacijo. Po zvočnikih so gostom naročili, naj se zberejo v garaži hotela. Tam so ostali okoli pol ure, nato so sporočili, da nevarnosti ni več. Po njegovih besedah je evakuacija potekala mirno, brez panike.

Baltik živi z občutkom, da je nebo postalo nova meja

Dogajanje v Litvi prihaja le dan po tem, ko so v Estoniji prvič doslej sestrelili dron, ki je vstopil v njihov zračni prostor. Estonski obrambni minister je odločitev označil za upravičeno, saj so pred sestrelitvijo tehtali nevarnost za naseljena območja in možnost stranske škode. Dron je strmoglavil nekaj sto metrov od stanovanjske stavbe. In prav v tem je srhljivo sporočilo zadnjih dni: v Baltiku nevarnost ne prihaja več samo v diplomatskih izjavah, ampak tudi kot neznan predmet na nebu.

Pripravil: I.M.

Vir: CNN

Podhod pod Dunajsko cesto pri Mercatorjevi poslovni stavbi ni le grd prizor. Po opozorilih bralca gre za prostor, kjer nad glavami mimoidočih odpada omet, vidna je korodirana armatura, poškodbe pa se očitno kopičijo že leta. In ob tem se postavlja zelo neposredno vprašanje: kdo bo odgovarjal, če se komu kaj zgodi?

To ni več samo dotrajanost, to je vprašanje varnosti

Podhod pod Dunajsko cesto pri poslovni stavbi Mercatorja na Dunajski 107–109 je obljuden prehod, ki ga vsak dan uporabljajo pešci, zaposleni, stanovalci, starši z vozički in drugi mimoidoči. Ne gre za zapuščen vogal mesta, temveč za pomembno povezavo ob eni najbolj prometnih ljubljanskih cest. Prav zato so fotografije, ki jih je objavil Ljubljanainfo, toliko bolj zgovorne. Na stropu naj bi bile vidne poškodbe betona, odpadanje ometa, razkrita in močno korodirana armatura, sledovi zamakanja, razpoke ter poškodbe sten in tal. Bralec je stanje opisal brez olepševanja: »Podhod je v izjemno slabem stanju, odpada omet in postaja nevaren za uporabnike.« Takšni prizori v glavnem mestu ne bi smeli biti nekaj, kar ljudje pač sprejmejo kot del vsakdana.

Občani opozarjajo, težava pa očitno ostaja

Najbolj skrb vzbujajoče pri vsem skupaj je, da opozorila niso nova. Na spletni strani Mestne občine Ljubljana, kjer občani oddajajo pobude, predloge in pritožbe, naj bi se zapisi o tem podhodu pojavljali že več let. Ljudje so opozarjali na dotrajanost, slabo razsvetljavo, nevarnost za pešce in težko dostopnost. Eden od občanov je zapisal: »Podhod pri stolpnici Mercator je nemogoč, je neprehoden za starše z vozičkom ali invalide! Mesto Ljubljana si kaj takega ne bi smelo dovoliti.« In res: mesto, ki se rado hvali z urejenostjo, zelenimi površinami in prijaznostjo do ljudi, si takšnega podhoda ne bi smelo dovoliti.

Prenova nadhoda, podhod pa naj bi ostal pozabljen

Bralec opozarja še na nenavadno podrobnost. Mestna občina Ljubljana naj bi v kratkem začela sanacijo nadhoda, ki iz Dunajske ceste povezuje Kardeljevo ploščad, medtem ko naj prenova podhoda po njegovih besedah ne bi bila vključena v projekt. Če to drži, je vprašanje povsem na mestu: kako je mogoče, da se načrtuje sanacija enega dela območja, medtem ko podhod, skozi katerega hodijo ljudje in nad katerim naj bi visela razkrita armatura, ostaja ob strani?

Ljubljana ne more biti urejena samo na razglednicah

Podhodi niso okras mesta, ampak vsakodnevna infrastruktura. Po njih hodijo ljudje, ki nimajo časa razmišljati, ali jim bo z razpokanega stropa na glavo padel kos ometa. In ravno zato je takšno stanje nedopustno. Ni dovolj, da se težave rešujejo šele takrat, ko postanejo javna sramota ali ko se zgodi nesreča. Varnost ljudi bi morala biti osnovni standard, ne prošnja občanov. Ljubljana ne more biti urejena samo tam, kjer se snemajo promocijski posnetki. Urejena mora biti tudi tam, kjer ljudje vsak dan hodijo skozi razpoke, vlago in zanemarjanje.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook/Ljubljanainfo

Pred polfinalom Kmetije je na posestvu zavladalo pravo veselje. Ob harmoniki, dobri hrani in sproščenem vzdušju je največ pozornosti ukradel Franc Vozel, ki je Alenko prijel za ples in dokazal, da še zdaleč ni za odpis.

Ko zaigra harmonika, Franc ne sedi pri miru

Pred tekmovalci šova Kmetija so odločilni dnevi. Polfinale je pred vrati, napetost raste, a preden se bodo znova začeli boji, taktike in težki dvoboji, so si na posestvu privoščili nekaj povsem drugega – večer, v katerem so za trenutek pozabili na pritisk igre. Ob zvokih harmonike se je razpoloženje hitro spremenilo. Nasmehi, pogledi, dobra volja in tisti znani občutek domače zabave, kjer se prej ali slej najde nekdo, ki vstane in pokaže, kako se stvari streže. Tokrat je bil to Franc Vozel.

Na posestvo so se vrnili tudi porotniki

V sklepnem delu Kmetije so se na posestvo vrnili tudi nekateri izpadli tekmovalci, ki zdaj nastopajo v vlogi porotnikov. Prav oni so se skupaj s polfinalisti udeležili pojedine, na kateri ni manjkalo ne pogledov, ne komentarjev, ne tiste posebne napetosti, ki jo prinesejo nekdanji sotekmovalci. A vsaj za nekaj trenutkov je tekmovalno računanje preglasila harmonika. In ko je zaigrala, je Franc hitro pokazal, da zna ukrasti pozornost tudi brez velikih besed.

Alenko prijel »kot ta pravi dec«

Franc je k plesu povabil Alenko in že po prvih korakih je bilo jasno, da ne gre le za simpatičen trenutek pred kamerami. 63-letni upokojenec iz Trbovelj je pokazal, da mu plesišče ni tuje, Alenka pa navdušenja ni skrivala. »Tale Franc me je prijel kot ta pravi dec. Sem mislila, da je on v penziji, pa sploh ni v penziji niti približno,« je po plesu povedala v smehu. In prav ta stavek je hitro postal eden tistih trenutkov, ki jih gledalci radi pograbijo – ker je bil spontan, iskren in poln tiste preproste energije, zaradi katere resničnostni šovi živijo.

Stari znanec Kmetije, ki ga gledalci dobro poznajo

Franc za gledalce ni nov obraz. V Kmetiji sodeluje že tretjič, zato ga mnogi spremljajo kot izkušenega tekmovalca, ki zna preživeti pritisk, delo, odnose in vse male drame, ki jih prinese življenje na posestvu. Najbližje zmagi je bil leta 2015 v šovu Kmetija: Nov začetek, ko se je prebil vse do velikega finala. Tam se je pomeril s Fahrudinom Čauševićem, znanim kot Faki, ki je na koncu slavil zmago. Francu je takrat malo zmanjkalo, zato ni presenetljivo, da mu mnogi letos še posebej privoščijo uspeh.

Gledalci mu letos močno privoščijo zmago

Pod posnetkom plesa so se hitro zvrstili navdušeni odzivi. Eden od gledalcev je zapisal: »Pokaži mladim, kako se pleše, Franci legenda.« In prav v tem je čar njegove zgodbe. Franc ni le tekmovalec, ki se bori za 50.000 evrov. Za mnoge je dokaz, da izkušnje, energija in malo nagajive samozavesti še vedno štejejo. Pred njim so najtežji trenutki sezone. A če je s plesom pokazal vsaj del svoje volje, potem je jasno eno: Franc se ne namerava posloviti tiho. Morda bo prav letos njegov trenutek.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook/Voyo

Zoisova štipendija lahko dijakom in študentom vsak mesec prinese lep finančni dodatek, v nekaterih primerih pa tudi več kot 500 evrov mesečno. A pozor: odlične ocene same po sebi pogosto niso dovolj. Pri tej štipendiji štejejo tudi izjemni dosežki, pravilna dokazila in pravočasno oddana vloga.

Zoisova štipendija je ena najbolj znanih in zaželenih štipendij v Sloveniji. Namenjena je dijakom, študentom in udeležencem izobraževanja odraslih, ki izkazujejo nadarjenost, dosegajo zelo dobre rezultate in imajo tudi izjemne dosežke. Prav tu pa se začne največ nesporazumov. Mnogi starši, dijaki in študenti so prepričani, da je za Zoisovo štipendijo dovolj že odličen uspeh. V resnici ni tako preprosto. Uradno gre za štipendijo za spodbujanje izjemnih dosežkov na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti, zato so poleg ocen pomembni tudi dosežki, ki jih je mogoče ustrezno dokazati.

Koliko znaša Zoisova štipendija v letu 2026?

Od 1. marca 2026 Zoisova štipendija znaša 155,04 evra mesečno za dijaka in 180,88 evra mesečno za študenta. Če se dijak izobražuje v tujini, osnovni znesek znaša 310,07 evra mesečno, če se v tujini izobražuje študent, pa 361,76 evra mesečno. Poleg osnovnega zneska sta mogoča še dodatek za bivanje v višini 103,36 evra mesečno in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 64,60 evra mesečno.

To pomeni, da lahko dijak v Sloveniji brez dodatkov v desetih mesecih prejme 1.550,40 evra, v dvanajstih mesecih pa 1.860,48 evra. Študent v Sloveniji brez dodatkov lahko v desetih mesecih prejme 1.808,80 evra, v dvanajstih mesecih pa 2.170,56 evra. Pri študiju v tujini so številke še višje. Študent, ki se izobražuje v tujini, lahko že z osnovno Zoisovo štipendijo v desetih mesecih prejme 3.617,60 evra, v dvanajstih mesecih pa 4.341,12 evra.

Zoisova štipendija za dijake v Sloveniji

Najosnovnejši primer je dijak, ki se šola v Sloveniji, ne biva zunaj domačega kraja in nima dodatka za posebne potrebe. Njegova Zoisova štipendija znaša 155,04 evra mesečno. Če jo prejema deset mesecev, to pomeni 1.550,40 evra. Za družino je to lahko znesek, s katerim se pokrije velik del stroškov za šolske potrebščine, prevoz, malico, priprave na tekmovanja ali računalniško opremo. Če dijak potrebuje nov prenosnik za 700 evrov, mu osnovna Zoisova štipendija ta strošek pokrije v manj kot petih mesecih.

Zoisova štipendija za dijake z dodatkom za bivanje

Če dijak izpolnjuje tudi pogoje za dodatek za bivanje, se znesek precej poveča. Osnovna štipendija znaša 155,04 evra, dodatek za bivanje pa 103,36 evra, skupaj torej 258,40 evra mesečno. V desetih mesecih je to 2.584 evrov, v dvanajstih mesecih pa 3.100,80 evra. Če bivanje v dijaškem domu ali zunaj domačega kraja stane na primer 180 evrov mesečno, lahko štipendija skupaj z dodatkom ta strošek pokrije, dijaku pa ostane še približno 78 evrov mesečno za druge stroške.

Primer: dijak z vsemi dodatki

Če je dijak poleg dodatka za bivanje upravičen še do dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami, mesečni znesek naraste na 323 evrov. Izračun je preprost: 155,04 evra osnovne štipendije, 103,36 evra dodatka za bivanje in 64,60 evra dodatka za posebne potrebe. V desetih mesecih to pomeni 3.230 evrov, v dvanajstih mesecih pa 3.876 evrov. To je že zelo konkreten znesek, ki lahko pokrije bivanje, del prevoza, šolske potrebščine in dodatne stroške, ki jih ima dijak zaradi posebnih potreb.

Zoisova štipendija za študente v Sloveniji

Študent, ki se izobražuje v Sloveniji in nima dodatkov, prejme 180,88 evra mesečno. V desetih mesecih je to 1.808,80 evra, v dvanajstih mesecih pa 2.170,56 evra. Ta denar lahko pokrije mesečno vozovnico, del prehrane, študijsko literaturo, telefon ali druge osnovne stroške. Če študent vsak mesec porabi 50 evrov za prevoz, 20 evrov za telefon in 40 evrov za študijske potrebščine, mu od osnovne štipendije ostane še približno 70 evrov.

Zoisova štipendija in dodatek za bivanje pri študentih

Za študente, ki bivajo zunaj domačega kraja, je dodatek za bivanje lahko zelo pomemben. Študent z osnovno Zoisovo štipendijo in dodatkom za bivanje prejme 284,24 evra mesečno. V desetih mesecih je to 2.842,40 evra, v dvanajstih mesecih pa 3.410,88 evra. Če študent za sobo plačuje 280 evrov mesečno, mu Zoisova štipendija z dodatkom za bivanje skoraj v celoti pokrije najemnino. Če soba stane 350 evrov, mora mesečno dodati še 65,76 evra. Brez dodatka za bivanje bi mu pri isti najemnini manjkalo 169,12 evra mesečno.

Primer: študent z vsemi dodatki v Sloveniji

Študent v Sloveniji, ki prejema osnovno Zoisovo štipendijo, dodatek za bivanje in dodatek za posebne potrebe, lahko mesečno prejme 348,84 evra. V desetih mesecih to pomeni 3.488,40 evra, v dvanajstih mesecih pa 4.186,08 evra. To je znesek, ki lahko študentu močno olajša študij, še posebej če živi v študentskem domu, si deli sobo ali ima razmeroma nizke stroške bivanja. V takem primeru lahko štipendija pokrije najemnino in še del prehrane ali prevoza.

Zoisova štipendija za študij v tujini

Najvišji zneski so pri izobraževanju v tujini. Študent, ki se izobražuje v tujini, prejema osnovno Zoisovo štipendijo v višini 361,76 evra mesečno. Če je upravičen še do dodatka za bivanje, mesečno prejme 465,12 evra. Če je upravičen še do dodatka za posebne potrebe, znesek naraste na 529,72 evra mesečno. V desetih mesecih to pomeni 5.297,20 evra, v dvanajstih mesecih pa 6.356,64 evra. Pri tem je treba upoštevati, da so stroški študija v tujini pogosto precej višji, vendar je takšna štipendija vseeno zelo pomembna pomoč.

Zoisova in državna štipendija: lahko prejemate obe?

Od šolskega oziroma študijskega leta 2024/2025 je mogoče hkrati prejemati Zoisovo in državno štipendijo. To je za številne dijake, študente in starše zelo pomembna sprememba. Vendar velja opozorilo: prejemnik državne štipendije ob sočasnem prejemanju Zoisove štipendije ni upravičen do dodatka za uspeh pri državni štipendiji. Če je ta dodatek že prejel, ga mora ob odobritvi Zoisove štipendije za isto leto vrniti.

To pomeni, da mora družina pred oddajo vloge pogledati celotno finančno sliko. Če dijak že prejema državno štipendijo, se mu lahko z Zoisovo štipendijo mesečni prejemek poveča, vendar mora preveriti, ali je pri državni štipendiji prejemal tudi dodatek za uspeh. Pri štipendijah se namreč ne splača gledati samo enega zneska, ampak celoten seštevek in morebitne posledice.

Zakaj odlične ocene niso dovolj?

Največja napaka je prepričanje, da Zoisovo štipendijo dobijo vsi odličnjaki. Ocene so pomembne, vendar niso edini pogoj. Za pridobitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije mora vlagatelj izpolnjevati splošne in posebne pogoje, pri čemer so zelo pomembni tudi izjemni dosežki. Za študente prvega letnika ob prehodu iz srednje šole na študij se na primer zahteva povprečna ocena najmanj 4,10 v zadnjem letniku srednje šole ali zlata matura.

Pri študentih višjih letnikov so pogoji še bolj konkretni. Pri razpisu za leto 2025/2026 so bili za določeno skupino vlagateljev omenjeni najmanj 5 točk na izjemnih dosežkih in uvrstitev med najboljših 5 odstotkov študentov v generaciji ali povprečna ocena najmanj 9,67. To jasno pokaže, da Zoisova štipendija ni “samoumevna nagrada”, ampak precej zahteven postopek, kjer štejejo tako uspeh kot dokazljivi dosežki.

Kaj šteje kot pametna priprava?

Najboljši nasvet je, da dokazila zbirate sproti. Če dijak sodeluje na tekmovanju, naj takoj shrani priznanje, uradni rezultat, potrdilo organizatorja in morebitno potrdilo šole. Če študent sodeluje pri raziskovalnem projektu, naj pravočasno pridobi potrdilo o sodelovanju, objavi, nagradi ali drugem dosežku. Če gre za umetniško področje, naj shrani program dogodka, priznanje, dokazilo o uvrstitvi ali potrdilo organizatorja. Velika napaka je, da se vlagatelji zbiranja dokumentov lotijo šele zadnji teden pred rokom.

Prav tako je pomembno, da vlagatelj odda pravo vlogo. Nekdo, ki Zoisove štipendije še nikoli ni prejemal, praviloma odda vlogo za dodelitev. Tisti, ki jo že prejema in nadaljuje izobraževanje, pa mora preveriti pogoje za nadaljnje prejemanje. Sklad opozarja, da mora štipendist za neprekinjeno nadaljnje prejemanje vsako leto vložiti vlogo za naslednje šolsko oziroma študijsko leto.

Ne čakajte na zadnji dan

Pri Zoisovi štipendiji se veliko težav zgodi zaradi čakanja na zadnji trenutek. Manjkajoče dokazilo, napačen obrazec, nejasen dosežek ali tehnična težava pri oddaji lahko hitro povzročijo zaplete. Za leto 2025/2026 je sklad javni razpis objavil 27. junija 2025, štipendisti, ki Zoisovo štipendijo že prejemajo in ne prehajajo na višjo raven izobraževanja, pa so morali za neprekinjeno prejemanje vlogo oddati do 31. avgusta 2025 za dijake oziroma do 30. septembra 2025 za študente.

Najbolj varno je, da dijak ali študent najprej preveri, v katero skupino spada, nato zbere dokazila, nato naredi lastni izračun štipendije in šele potem odda vlogo. Dobro je, da vlogo pred oddajo pregleda še starš, svetovalna služba, mentor ali nekdo, ki je postopek že opravil.

Zoisova štipendija je velika priložnost, a ni samoumevna

Zoisova štipendija lahko pomeni pomembno finančno pomoč. Dijak v Sloveniji lahko prejme 155,04 evra mesečno, študent 180,88 evra, pri izobraževanju v tujini pa so zneski še precej višji. Z dodatkom za bivanje in dodatkom za posebne potrebe lahko mesečni znesek pri študentu v tujini doseže 529,72 evra. A ključna lekcija ostaja enaka: dobre ocene same po sebi pogosto niso dovolj. Potrebni so izjemni dosežki, ustrezna dokazila, pravilen obrazec in spoštovanje rokov.

Kdor želi Zoisovo štipendijo, naj se priprave loti resno. Naj ne računa na to, da bo “odličen uspeh že dovolj”, ampak naj pravočasno preveri pogoje, zbere dokazila in odda popolno vlogo. Prav razlika med dobro pripravljeno in površno pripravljeno vlogo lahko odloči, ali bo dijak oziroma študent prejel več tisoč evrov pomoči ali pa bo ostal brez nje.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X, srips-rs.si