Kokotova udarila z resnimi obtožbami: »Ponudbe naj bi prihajale z levega pola« – trem poslancem naj bi ponujali ogromne vsote
V poslanski skupini Resnice trdijo, da so trije njihovi poslanci prejeli ponudbe za prestop, ki naj bi segale celo v sedemmestne zneske. Vodja poslancev Katja Kokot je zato od predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića zahtevala ukrepanje, a ob tem se odpira tudi neprijetno vprašanje: ali bi morali domnevne poskuse podkupovanja nemudoma prijaviti policiji ali tožilstvu?
Obtožbe, ki so stresle politično zakulisje
V državnem zboru odmevajo hude navedbe poslanske skupine Resnica. Njena vodja Katja Kokot je predsedniku državnega zbora Zoranu Stevanoviću poslala pobudo za zaščito integritete poslancev, potem ko naj bi bila obveščena o poskusih nedovoljenega vplivanja na tri poslance Resnice: Nedeljka Todorovića, Aleksandra Štoreka in Borisa Mijića. Po njenih navedbah naj bi šlo za ponudbe premoženjske koristi za prestop, zneski pa naj bi bili izjemno visoki – celo sedemmestni. Denar naj bi, kot navaja Kokot, zagotovile gospodarske družbe, v katerih ima Republika Slovenija pomemben kapitalski delež. Gre za očitek, ki je politično eksploziven, saj ne zadeva le ene stranke, temveč odpira vprašanje, ali se je v ozadju oblikovanja političnih večin dogajalo kaj veliko bolj spornega.
»Ponudbe naj bi prihajale z levega političnega pola«
Kokot je v dokumentu zapisala, da naj bi ponudbe prihajale tako od posameznih poslancev levega političnega pola kot tudi od vodilnih oseb določenih gospodarskih družb. Takšna navedba je resna, a prav zato zahteva tudi zelo jasen epilog: kdo, kdaj, komu in kaj naj bi ponudil? V politiki so namigi pogosto dovolj za vihar, za pravno odgovornost pa ne. Če so navedbe resnične, gre za zadevo, ki bi morala zanimati policijo, tožilstvo in Komisijo za preprečevanje korupcije. Če pa dokazov ni, ostane zgodba v nevarnem prostoru političnih obtožb, kjer se javnost težko prebije do resnice.
Vodja poslancev @resni_ca @KokotKatja: 3 poslanskim kolegom so z leve ponujali 7-mestne podkupnine za prestop. Imen tarc ne razkriva, prav tako ne iz katere stranke je prisla nespodobna ponudba. Denar naj bi zagotovila drzavna podjetja @24UR @24ur_com pic.twitter.com/IDrOQD2ld2
— Anže Božič (@AnzeBozic) May 19, 2026
Zakaj zadeva ni bila takoj prijavljena?
Posebej občutljivo je vprašanje, zakaj domnevni poskusi podkupovanja niso bili takoj prijavljeni pristojnim organom. Zakonodaja namreč predvideva, da mora javni funkcionar ob sumu takšnega ravnanja ukrepati in zadevo naznaniti policiji ali državnemu tožilstvu. Kokot ob tem poudarja, da poslanci niso nujno pravni strokovnjaki in da ne morejo vedno sami presoditi, ali določeno ravnanje pomeni kršitev etičnega kodeksa, zakona o integriteti ali celo kaznivo dejanje. A prav zato je zadeva še bolj občutljiva. Če se v parlamentu govori o sedemmestnih podkupninah, potem javnost ne bo zadovoljna le s pobudo. Pričakovala bo odgovore.
Zgodba, ki ne sme ostati pri namigih
Primer zdaj visi nad političnim prostorom kot težak oblak. Resnica trdi, da so bili njeni poslanci tarča nedovoljenega vplivanja, obtožbe pa segajo do državnih podjetij in poslancev levega političnega pola. A naslednji korak bo odločilen: ali bodo navedbe dobile uradno preiskavo, konkretna imena in dokaze – ali pa bodo ostale še ena zgodba iz zakulisja, ki bo razburila javnost, a nikoli dobila jasnega konca.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook, Omrežje X
