Velika iskalna akcija na območju Dolenje Trebuše se je končala z žalostno novico. Pogrešano osebo so po večurnem iskanju našli mrtvo v strugi reke Idrijce, natančen vzrok smrti pa bo pokazala obdukcija.

Iskanje se je začelo že zjutraj

Na širšem območju Dolenje Trebuše v občini Tolmin je v četrtek od jutranjih ur potekala obsežna iskalna akcija za pogrešano osebo. Vodila jo je Policijska postaja Tolmin, na terenu pa so bili policisti, gasilci, vodniki reševalnih psov in gorski reševalci. V takšnih trenutkih šteje vsaka minuta, vsak pregledan meter, vsak namig. Upanje je še živo, dokler iskalci ne pridejo do odgovora, pa čeprav je teren zahteven, strm in nevaren.

Našli so vozilo, nato se je iskanje usmerilo proti reki

Med akcijo so na cesti Slap ob Idrijci–Dolenja Trebuša našli parkirano vozilo. Stalo je približno 30 metrov od prepadne stene nad strugo reke Idrijce, kar je iskanju dalo novo, še bolj zaskrbljujočo smer. Pogled proti reki je v takšnih primerih vedno težak, saj reševalci dobro vedo, kaj lahko pomeni takšna najdba. Kmalu zatem so se v iskanje vključili tudi potapljači Potapljaškega društva Tolmin.

Nekaj minut po 13. uri je prišla žalostna novica

Nekaj minut po 13. uri so potapljači v strugi reke Idrijce našli mrtvo pogrešano osebo. S tem se je velika iskalna akcija končala na najbolj boleč način. Na kraj je prišel zdravnik Zdravstvenega doma Tolmin, ki je potrdil smrt. Za vse, ki so v iskanju sodelovali, je bil to trenutek tišine. Za svojce pa novica, ki je nihče ne želi slišati.

Na terenu so združili moči številni reševalci

V iskalni akciji so poleg policistov sodelovali gasilci PGD Tolmin, Dolenja Trebuša in Most na Soči, vodniki reševalnih psov pri Kinološki zvezi Slovenije iz Severnoprimorske, Obalne in Notranjske regije, vodniki Zveze vodnikov reševalnih psov ter gorski reševalci GRS Tolmin. Gre za ljudi, ki v takšnih trenutkih delujejo hitro, zbrano in vztrajno, pogosto v ozadju, a z izjemno pomembno vlogo.

Zdaj bodo odgovore iskali preiskovalci in stroka

Zdravnik je odredil sanitarno obdukcijo na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani. Ta bo pokazala natančen vzrok smrti in pomagala pojasniti okoliščine tragedije. Iskalna akcija se je končala, a za najbližje se najtežji del šele začenja. Ostajajo vprašanja, bolečina in tiha sled reke, ob kateri se je ugasnilo upanje.

Pripravil: I.M.

Vir: Policija

Pred Glavnim kolodvorom v Zagrebu se je zgodil incident, ki je v hipu razdelil javnost. Ženska je začela odstranjevati LGBT zastave, mimoidoči jo je skušal ustaviti, komentarji pod posnetkom pa so hitro pokazali, da del ljudi njeno dejanje odkrito podpira.

Prizor sredi Zagreba, ki ni ostal neopažen

Na Trgu kralja Tomislava, tik pred zagrebškim Glavnim kolodvorom, se je odvijal prizor, ki je hitro postal ena bolj vročih tem na družbenih omrežjih. Ženska je pristopila k zastavam v mavričnih barvah in jih začela snemati. Pri tem naj bi tudi vpila, da ljubi svojo državo, medtem ko so mimoidoči spremljali dogajanje, ki se je iz trenutka v trenutek bolj zaostrovalo. Ko je poskušala odstraniti še eno zastavo, ji je to skušal preprečiti moški. Med njima je prišlo do napetosti, dogajanje pa so posneli mimoidoči. Posnetek se je nato razširil po spletu in odprl razpravo, ki je hitro prerasla vprašanje ene ženske in nekaj zastav. Postala je razprava o javnem prostoru, simbolih, ponosu, politiki in mejah osebnega protesta.

Komentarji eksplodirali: »Kapo do poda«, »bravo«, »kraljica«

Če so nekateri dogodek ostro obsodili, pa je pod posnetkom mogoče najti tudi ogromno podpore ženski. Številni uporabniki so ji zapisali »bravo«, »kapa do poda«, »kraljica« in celo, da bi morala postati »oseba leta«. Nekateri so dodali, da bi ji morali pri odstranjevanju zastav pomagati, drugi pa so poudarjali, da takšne zastave po njihovem mnenju ne sodijo na glavne mestne trge. Eden izmed komentarjev je šel še dlje in zapisal, da »99 odstotkov ljudi podpira žensko«, kar sicer ni preverljiv podatek, jasno pa kaže razpoloženje dela komentatorjev. V odzivih je bilo veliko jeze, veliko odobravanja, pa tudi precej ostrih in vulgarnih besed. Prav zato je razprava dobila še močnejši naboj.

Za ene pogum, za druge prestop meje

Dogodek je razgalil močno razklanost javnosti. Del ljudi v dejanju ženske vidi upor proti simbolom, ki jih dojemajo kot vsiljene v javni prostor. Za njih je bila njena poteza pogumna, skoraj simbolna. Drugi pa opozarjajo, da se nestrinjanja ne rešuje s samovoljnim odstranjevanjem zastav, ne glede na to, kakšno sporočilo nosijo. In tu je jedro zgodbe. Zastava v javnem prostoru ni samo kos blaga. Je sporočilo. Zato lahko pri nekom vzbudi občutek podpore, pri drugem nelagodje, pri tretjem upor. Zagreb je tokrat postal oder, na katerem so v nekaj minutah izbruhnila čustva, ki so očitno tlela že dolgo.

Posnetek, ki je odprl širše vprašanje

Policija naj bi okoliščine dogodka preverjala, razprava pa se medtem nadaljuje na spletu. In čeprav se je vse začelo z nekaj zastavami pred kolodvorom, je zgodba hitro pokazala, kako občutljive so danes teme identitete, simbolov in javnega prostora. Za ene je ženska prestopila mejo. Za druge je naredila tisto, kar si sami ne bi upali. Prav zato posnetek še vedno odmeva – ker ni pokazal le incidenta, ampak tudi razpoloženje dela javnosti.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Konec junija bo za številne upokojence na računih nekoliko več denarja kot običajno. Skupaj z junijsko pokojnino prihaja letni dodatek, zneski pa bodo odvisni od višine pokojnine.

Dodatek prihaja skupaj z junijsko pokojnino

Za upokojence je junij eden tistih mesecev, ko pogled na bančni račun vendarle prinese nekaj več olajšanja. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo letni dodatek za leto 2026 večini upravičencev izplačal skupaj z junijskimi pokojninami, in sicer 30. junija 2026. Gre za dodatek, ki ga mnogi še vedno imenujejo kar upokojenski regres. In čeprav ne reši vseh težav, pri marsikomu pomeni razliko med odloženim računom in nekoliko mirnejšim poletjem. Nekdo ga bo porabil za kurjavo, drugi za položnice, tretji za zdravila, kdo pa si bo morda prvič po dolgem času privoščil nekaj dni oddiha.

Najnižji prejemki prinašajo najvišji dodatek

Največ bodo prejeli tisti z najnižjimi pokojninami. Če pokojnina znaša do 710 evrov, bo letni dodatek znašal 470 evrov. To je najvišji znesek letošnjega dodatka in za mnoge najranljivejše upokojence tudi zelo pomembna pomoč. Tisti, ki prejemajo pokojnino od 710,01 evra do 850 evrov, bodo prejeli 330 evrov. Pri pokojninah od 850,01 evra do 1.010 evrov bo dodatek znašal 270 evrov. Če pokojnina znaša od 1.010,01 evra do 1.210 evrov, bo izplačanih 220 evrov, pri pokojninah nad 1.210 evrov pa 160 evrov.

Tudi invalidska nadomestila niso izpuščena

Letni dodatek bodo prejeli tudi nekateri uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Pri nadomestilu do 1.010 evrov bo dodatek znašal 270 evrov, pri nadomestilu od 1.010,01 do 1.210 evrov 220 evrov, pri višjih nadomestilih pa 160 evrov. Pomembno je vedeti, da se pri določanju višine dodatka ne gleda vedno samo osnovna slovenska pokojnina. Upoštevajo se lahko tudi del vdovske pokojnine, družinska pokojnina, dodatki in pokojnina iz tujine. Prav zato lahko kdo prejme nižji dodatek, kot bi pričakoval zgolj po znesku slovenske pokojnine.

Za mnoge to ne bo bonus, ampak nujna pomoč

Letni dodatek se sliši kot prijeten poletni priboljšek, a za številne upokojence je resnica precej bolj trda. Cene hrane, storitev, zdravil in položnic so že zdavnaj pojedle občutek varnosti. Zato bo konec junija za marsikoga pomenil vsaj kratek vdih. Ne bogastva, ne razkošja, ampak nekaj več miru. In v časih, ko veliko starejših šteje vsak evro, tudi to šteje ogromno.

Pripravil: I.M.

Vir: ZPIZ

Anže Logar je v novi vladi prevzel eno najpomembnejših političnih vlog. Vlada ga je imenovala za podpredsednika vlade, že takoj zatem pa je opravil prve primopredaje poslov in napovedal smer, po kateri želi peljati delo, gospodarstvo in šport.

Logar ni le minister, postal je eden ključnih ljudi vlade

Anže Logar je v novi vladni ekipi dobil bistveno več kot le ministrski položaj. Vlada ga je na seji imenovala za podpredsednika vlade, s čimer je stopil v sam vrh izvršilne oblasti. To je funkcija, ki nosi politično težo, vpliv in odgovornost. Podpredsednik vlade ni le obraz posameznega resorja, ampak eden tistih, ki sedijo najbližje osrednjemu odločanju. Prav zato Logarjevo imenovanje ni nepomembna formalnost. Gre za jasno sporočilo, da bo imel v novi vladi pomembno besedo. Njegov resor, ki združuje gospodarstvo, delo in šport, je že sam po sebi eden najširših in najzahtevnejših. Ko temu dodamo še vlogo podpredsednika vlade, postane jasno, da Logar prevzema eno najmočnejših pozicij v novi politični sestavi.

Iz vloge podpredsednika takoj v delo

Logar je po imenovanju sporočil, da bo opravljena primopredaja poslov na ministrstvu, “da lahko čim prej začnemo z delom za uspešno Slovenijo”. Že ta stavek kaže, da želi svojo novo vlogo predstaviti kot operativno, ne zgolj protokolarno. Na področju dela je nato potrdil, da je prva primopredaja že opravljena. Pregledali so narejeno in odprte zadeve, ob tem pa je Logar napovedal, da bo njegova ekipa naredila vse, da bo delo znova spoštovano, pošteno plačano in manj obdavčeno. Dodal je tudi, da mora biti socialna podpora namenjena tistim, ki jo zares potrebujejo.

Gospodarstvo kot ena glavnih političnih nalog

Čeprav je v ospredju njegova vloga podpredsednika vlade, so prve vsebinske napovedi pokazale, kje bo Logar iskal politični učinek. Po primopredaji z Matjažem Hanom je poudaril, da si slovensko gospodarstvo zasluži novo pot. Napovedal je dvig gospodarske rasti, več investicij in znižanje prispevkov za samostojne podjetnike. Njegovo sporočilo je bilo neposredno: Slovenija bo uspešna, če bo uspešno njeno gospodarstvo. To je stavek, ki bo verjetno postal ena osrednjih niti njegovega nastopa v vladi.

Prvi obrisi nove moči v vladi

Logar je ob tem napovedal tudi kadrovsko potezo na področju športa. Za državno sekretarko za šport je imenoval Katjo Koren, s čimer želi pokazati, da šport ne bo ostal ob strani. A bistvo zgodbe ostaja drugje. Anže Logar je postal podpredsednik vlade. To pomeni, da ne bo le upravljal ministrstva, ampak bo sooblikoval smer celotne vladne ekipe. Prve primopredaje so opravljene, besede so izrečene, pričakovanja pa so zdaj visoka. Od tu naprej bo štelo predvsem to, kako hitro se bo nova politična moč poznala v konkretnih odločitvah.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Zadnji šolski dan bi moral biti dan veselja, spominov in slovesa od srednješolskih klopi. A v Prelogu v hrvaškem Medžimurju se je praznovanje maturantov sprevrglo v prizore, ki so šokirali šolo in domačine.

Ko veselje prestopi mejo

Zaključek srednje šole je za mnoge eden tistih trenutkov, ki ostanejo v spominu za vse življenje. Glasba, smeh, objemi, maturantske majice, fotografije in tisti občutek, da se odpira novo poglavje. A v Srednji šoli Prelog se je letošnje slovo maturantov očitno končalo precej drugače, kot bi si želeli učitelji, starši in lokalna skupnost. Po poročanju hrvaškega portala Dnevnik.hr so dijaki zadnji dan pouka proslavili na način, ki ga marsikdo težko razume. Po šolskih hodnikih in okolici naj bi razmetali večje količine papirja, žagovine in drugih smeti ter za seboj pustili pravo razdejanje. Namesto prazničnega vzdušja so ostali umazani prostori, dodatno delo in grenak priokus.

Šola, ki je bila ponos kraja, je ostala v neredu

Najbolj presenetljivo je, da naj bi dijaki te šole do zdaj v lokalnem okolju veljali za zgledne. Na dogodkih v mestu so puščali dober vtis, bili prepoznavni kot mladi, ki znajo predstavljati svojo šolo in kraj. Prav zato je incident toliko bolj odmeval. Domačine so prizori močno presenetili. Kjer bi človek pričakoval veselje, so se pojavili posnetki in fotografije umazanih hodnikov, raztresenih odpadkov in prostora, ki je po praznovanju bolj spominjal na prizorišče neodgovornega izpada kot na šolo ob koncu pouka.

Kdo bo zdaj počistil posledice?

Takšni dogodki vedno odprejo isto vprašanje: kje je meja med mladostniško razigranostjo in vandalizmom? Nihče ne pričakuje, da bodo maturanti zadnji dan sedeli tiho in resno. A praznovanje, ki drugim pusti delo, stroške in slabo voljo, težko še imenujemo nedolžna zabava. Vodstvo šole bo moralo zdaj oceniti, ali je nastala tudi materialna škoda, predvsem pa, kako ukrepati proti tistim, ki so sodelovali pri neredu. Čistilno osebje in zaposleni pa bodo morali opraviti delo, ki ga po takšnem praznovanju sploh ne bi smelo biti.

Spomin, ki bi moral biti lepši

Maturantski dnevi bi morali ostati zapisani kot lep prehod v odraslost. V Prelogu pa bo letošnja generacija, vsaj za zdaj, ostala v spominu predvsem po prizorih, ki so zasenčili vse dobro. Škoda. Ker včasih en sam nepremišljen trenutek prekrije leta truda, ugleda in lepih spominov.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

Po sončnih presledkih prihaja vremenski preobrat. Padavine se bodo od zahoda razširile nad večji del države, ponekod bo tudi zagrmelo, veter pa bo čez dan še dodatno spomnil, da se ozračje menja.

Najprej oblaki, nato dež skoraj povsod

Petek bo marsikje precej drugačen od mirnih, svetlejših dni, ki smo jih imeli v zadnjem času. Že dopoldne bodo padavine od zahoda postopno zajele večji del Slovenije, nekaj več jasnine pa bo sprva še proti vzhodu države. A tudi tam bo vreme čez dan pokazalo, da fronta ne bo ostala le nad zahodno polovico Slovenije. Po napovedi ARSO bo danes pretežno oblačno, na Primorskem pa lahko ob padavinah tudi zagrmi.

Veter bo prinesel občutek spremembe

Sredi dneva bo v notranjosti zapihal veter severnih smeri, proti večeru pa se bo na Primorskem pojavila šibka burja. To ne bo dramatičen vremenski udarec, a dovolj izrazit prehod, da ga bodo občutili tudi tisti, ki vreme običajno opazijo šele takrat, ko jih ujame brez dežnika. Najvišje dnevne temperature bodo od 19 do 24 stopinj Celzija, v alpskih dolinah pa okoli 15 stopinj.

Večer še ne bo povsem miren

Tudi zvečer in v prvem delu noči se vreme še ne bo povsem umirilo. Nastajale bodo posamezne plohe, šele proti jutru pa se bo začelo jasniti. A to ne pomeni, da bo sobotno jutro povsod takoj obsijano s soncem. Po nižinah se bo marsikje zadrževala nizka oblačnost ali megla, jutranje temperature pa bodo od 10 do 13 stopinj, na Primorskem ob šibki burji do 15 stopinj.

Sobota bo bolj prijazna, a še ne povsem brez muh

V soboto se bo vreme obrnilo v prijetnejšo smer. Čez dan bo sončno z občasno zmerno oblačnostjo, nastane pa lahko še kakšna kratkotrajna ploha. Burja bo dopoldne večinoma ponehala, temperature pa se bodo povzpele od 21 do 26 stopinj. Nedelja in ponedeljek bosta nato večinoma jasna in suha, iz dneva v dan pa bo spet topleje.

Telo bo danes bolj občutljivo

Vremenska sprememba ne bo vplivala le na načrte, ampak tudi na počutje. Danes bo vremensko obremenitev občutilo veliko ljudi, zato ni presenetljivo, če bo več utrujenosti, glavobolov ali slabše zbranosti. Sobota bo že precej prijaznejša – ne le za izlete, ampak tudi za razpoloženje.

Pripravil: I.M.

Vir: ARSO, Neurje.si

Prvi dan nove vlade in že prva službena pot. Janez Janša se odpravlja v Tivat, kjer bodo voditelji EU in Zahodnega Balkana razpravljali o širitvi Unije, varnosti in prihodnosti regije, ki za Slovenijo nikakor ni oddaljena tema.

Prvi dan mandata, prva pot v tujino

Janez Janša ni dolgo sedel v premierskem kabinetu, preden ga je že čakala prva zunanjepolitična preizkušnja. Novi predsednik vlade se danes udeležuje vrha EU–Zahodni Balkan v črnogorskem Tivatu, kjer se srečujejo voditelji držav članic EU in držav regije. Simbolika je očitna. Komaj se je zamenjala oblast v Ljubljani, že se nova vlada postavlja na evropski oder. In to ne pri obrobni temi, ampak pri vprašanju, ki že leta preizkuša potrpežljivost Evrope: kako hitro, kako resno in pod kakšnimi pogoji naj se Zahodni Balkan približa Evropski uniji.

Zahodni Balkan ostaja evropsko varnostno vprašanje

Na mizi bodo Črna gora, Srbija, Bosna in Hercegovina, Albanija, Severna Makedonija in Kosovo. Gre za šest držav, ki že dolgo čakajo na jasnejši evropski signal, a se pot pogosto zapleta zaradi reform, notranjih političnih kriz, odnosov med Srbijo in Kosovom ter vplivov Rusije in Kitajske v regiji. Prav zato vrh v Tivatu ni le še eno diplomatsko srečanje s fotografiranjem in skupnimi izjavami. V ozadju je veliko več: vprašanje, ali zna Evropska unija obdržati vpliv v svoji neposredni soseščini, ali pa bo prostor prepustila drugim igralcem.

Širitev ni več le obljuba, ampak geopolitični pritisk

Evropa se danes na Zahodni Balkan ne ozira več samo kot na regijo, ki nekega dne morda pride na vrsto. V času vojne v Ukrajini, napetosti na Bližnjem vzhodu in vse ostrejšega globalnega prerivanja je širitev postala tudi varnostno vprašanje. Pred vrhom sta Francija in Nemčija predstavili pobudo za pospešitev širitvenega procesa, ki naj bi državam kandidatkam omogočila postopno vključevanje v evropske politike in poenostavitev nekaterih pristopnih korakov. Voditelji bodo govorili tudi o šest milijard evrov vrednem načrtu za gospodarsko rast Zahodnega Balkana, s katerim želi EU regiji pomagati hitreje napredovati proti članstvu.

Za Janšo je to tudi sporočilo domači javnosti

Janševa prva pot v tujino ima zato dvojni pomen. Navzven sporoča, da želi Slovenija ostati aktivna pri vprašanjih Zahodnega Balkana, kjer ima zaradi zgodovine, geografije in gospodarskih interesov posebno vlogo. Navznoter pa kaže, da bo nova vlada takoj odprla velike evropske teme, ne le domačih kadrovskih in političnih bitk. Vprašanje pa ostaja: bo EU tokrat res premaknila širitev z mrtve točke ali bo Zahodni Balkan znova poslušal predvsem lepe besede? Prvi dan nove vlade se tako za Janšo ne začenja mirno, ampak na odru, kjer se meri tudi teža Slovenije v Evropi.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

Davčna reforma ni nekaj, kar se tiče samo politikov, računovodij in podjetnikov. Lahko se pozna pri vaši plači, dodatnem delu, s.p.-ju, najemnini, družinskem proračunu in celo pri odločitvi, ali se vam sploh še splača delati več. Prav zato bodo konkretni primeri pokazali, kdo lahko pridobi in kdo mora biti zelo previden.

Davčna reforma ni papirnata sprememba, ampak poseg v vsakdan

Ko ljudje slišijo izraz davčna reforma, si pogosto predstavljajo zapletene zakone, uradne obrazložitve in politične razprave, ki jih navaden človek težko razume. A v resnici je stvar precej bolj preprosta: gre za vprašanje, koliko denarja vam bo po plači, dodatnem zaslužku, oddani nepremičnini ali poslovanju dejansko ostalo. Če se spremeni dohodnina, se lahko spremeni neto plača.

Če se spremenijo pravila za normirance, lahko nekdo, ki danes mirno posluje kot s.p., jutri ugotovi, da mora državi plačati precej več. Če se spremeni obdavčitev najemnin, lahko to vpliva na lastnike stanovanj, posredno pa tudi na najemnike. Zato davčna reforma ni samo tema za finančne oddaje, ampak nekaj, kar lahko vpliva na družino iz Krškega, obrtnika iz Novega mesta, medicinsko sestro iz Celja, mladega programerja iz Ljubljane ali upokojenca, ki ob pokojnini oddaja majhno garsonjero.

Primer zaposlene osebe: deset evrov več ni bogastvo, a ni nepomembno

Vzemimo zaposlenega, ki ima 1.500 evrov bruto plače. To ni visoka plača, za marsikoga pa je to realnost. Tak človek vsak mesec najprej pogleda, koliko je dobil neto, nato pa začne odštevati: položnice, kredit, hrana, gorivo, telefon, otrokova malica, zavarovanje, mogoče še obrok za avto. Če mu davčna reforma zaradi spremembe olajšav ali dohodninske lestvice prinese 10 ali 15 evrov več na mesec, to na prvi pogled ni veliko. Toda na letni ravni je to lahko 120 ali 180 evrov. To je lahko registracija za avto, nekaj nakupov hrane ali del stroška za šolske potrebščine.

Za nekoga z višjo plačo, recimo 2.500 evrov bruto, je učinek lahko drugačen, ker je pomembno, v kateri davčni razred pade in koliko mu pomenijo premiki meja dohodninske lestvice. Prav zato pri davčni reformi nikoli ni dovolj reči, da bodo “vsi dobili več”. Nekateri bodo dobili malo, nekateri več, nekateri pa bodo ob drugih spremembah morda celo ugotovili, da so na koncu na istem.

Davčna reforma in družina: dva zaposlena, dva otroka in kup stroškov

Še bolj življenjski je primer družine, kjer sta oba starša zaposlena, imata dva otroka in skupaj mesečno prineseta domov približno 2.600 evrov neto. Na papirju to ni malo, v praksi pa denar hitro izgine. Če plačujeta kredit za stanovanje, vrtec, šolske dejavnosti, hrano, gorivo in zavarovanja, jima vsak mesec ostane precej manj, kot se zdi na prvi pogled.

Če davčna reforma obema skupaj prinese 30 evrov več na mesec, to ni nekaj, zaradi česar bi družina nenadoma lažje zadihala, je pa dovolj, da pokrije en večji nakup v trgovini ali del položnice za elektriko. Če pa bi se na drugi strani zaradi drugih davčnih sprememb podražile določene storitve, bi lahko ta pridobitev hitro izginila. Zato je pri davčni reformi treba gledati celotno sliko, ne samo enega lepega zneska na plačilni listi.

Normiranec s 40.000 evri prihodkov: sistem je lahko še vedno pregleden

Veliko zanimanja bo davčna reforma povzročila pri normirancih. Predstavljajmo si grafičnega oblikovalca, ki dela kot samostojni podjetnik in letno ustvari 40.000 evrov prihodkov. Dela od doma, nima veliko materialnih stroškov, največji strošek sta njegov čas in znanje. Do zdaj mu je sistem normiranih odhodkov ustrezal, ker je bil enostaven, predvidljiv in ni zahteval zbiranja vsakega računa za pisalo, računalniški program ali vožnjo do stranke.

Tak človek si želi predvsem vedeti, koliko mu bo ostalo po plačilu prispevkov in davkov. Če davčna reforma pri nižjih prihodkih ne poseže preveč ostro, lahko tak normiranec še naprej posluje razmeroma mirno. A vseeno mora preveriti, ali se mu zaradi novih pravil bolj splača ostati normiranec ali preiti na ugotavljanje dejanskih stroškov. Pri 40.000 evrih prihodkov je razlika lahko še obvladljiva, pri precej višjih zneskih pa se računica začne hitro spreminjati.

Normiranec z 80.000 evri prihodkov: tukaj se začne resno računanje

Drugačen je primer programerja ali svetovalca, ki kot normiranec letno ustvari 80.000 evrov prihodkov. Na prvi pogled se sliši odlično. A ko odšteje prispevke, akontacijo davka, morebitne stroške opreme, računovodstva, prevoza, dopusta, bolniške, ki si jo mora v praksi pogosto “plačati sam”, slika ni več tako preprosta.

Če davčna reforma pri višjih prihodkih uvede manj ugodne pogoje, lahko tak podjetnik hitro ugotovi, da bo moral državi plačati več kot doslej. To lahko pomeni, da bo moral dvigniti cene, zmanjšati stroške ali celo premisliti o drugačni obliki poslovanja. Prav pri takšnih primerih ljudje najbolj občutijo, da davčna reforma ni samo teorija. Če nekdo zasluži več, še ne pomeni, da mu je vseeno, ali bo plačal 1.000, 3.000 ali 5.000 evrov več na leto. To je lahko denar za nov računalnik, najem pisarne, varnostno rezervo ali nekaj mesecev mirnejšega poslovanja.

Popoldanski s.p.: dodatno delo se mora še splačati

Poseben primer je popoldanski s.p. Vzemimo zaposlenega, ki ima redno službo, popoldne pa še popravlja računalnike, fotografira dogodke ali izdeluje spletne strani. Letno s tem zasluži 12.000 evrov. To ni znesek, zaradi katerega bi obogatel, je pa dovolj, da lažje odplačuje kredit, plača dopust ali si ustvari rezervo. Če davčna reforma preveč obremeni dodatno delo, se lahko tak človek vpraša, ali se mu sploh še splača delati ob večerih in vikendih. To je zelo pomembno vprašanje.

Država lahko z davki ljudi spodbuja k delu ali pa jim pošlje sporočilo, da se dodaten trud ne splača. Če nekdo po osmih urah službe še tri ure dela doma, ne želi na koncu ugotoviti, da mu je po vseh obveznostih ostalo premalo za vloženi čas.

Obrtnik z dvema zaposlenima: reforma lahko vpliva tudi na plače delavcev

Predstavljajmo si manjšega obrtnika, ki ima delavnico, dva zaposlena in veliko stroškov z materialom, energijo, najemnino, vozilom in orodjem. Tak podjetnik davčne reforme ne gleda samo skozi svoj žep, ampak tudi skozi vprašanje, ali bo lahko zaposlenima dvignil plačo. Če se delo razbremeni, lahko delavec pri istem strošku delodajalca dobi več neto plače. To je za podjetnika pomembno, ker delavce težko zadrži, če jim ne more ponuditi boljšega plačila.

Če pa se na drugi strani dvignejo drugi davki ali prispevki, se lahko zgodi, da podjetnik nima prostora za višje plače, čeprav bi jih rad dal. Tak primer pokaže, zakaj davčna reforma ni pomembna samo za “velike direktorje”, ampak tudi za male delavnice, gostince, frizerje, avtomehanike, električarje in vse, ki vsak mesec štejejo, ali se jim poslovanje izide.

Najemodajalec s 600 evri najemnine: tudi tukaj šteje vsak odstotek

Davčna reforma lahko zadeva tudi lastnika stanovanja, ki oddaja garsonjero za 600 evrov na mesec. Letno to pomeni 7.200 evrov prihodka. Marsikdo si ob tem misli, da je to lep dodaten denar, a lastnik ima lahko stroške z vzdrževanjem, rezervnim skladom, obnovami, praznimi meseci, slabimi najemniki ali kreditom, s katerim je stanovanje sploh kupil.

Če se obdavčitev najemnin poveča, bo lastnik hitro izračunal, koliko mu po davku ostane. Nekateri bodo strošek sprejeli, drugi bodo najemnino zvišali, tretji bodo stanovanje raje pustili prazno ali ga oddajali drugače. To pa lahko vpliva tudi na najemnike. Če država spremeni pravila pri najemninah, se učinek ne konča pri lastniku, ampak se lahko pozna tudi pri mladem paru, študentu ali družini, ki išče najemno stanovanje.

Upokojenec z dodatnim prihodkom: majhna sprememba lahko pomeni veliko

Ne smemo pozabiti niti na upokojence. Predstavljajmo si upokojenko z 820 evri pokojnine, ki občasno oddaja sobo ali pomaga pri kakšnem manjšem delu prek dovoljenih oblik zaslužka. Zanjo dodatnih 100 ali 200 evrov na mesec ni luksuz, ampak razlika med tem, ali lahko brez strahu plača zdravila, ogrevanje in pomoč vnukom.

Če davčna reforma spremeni pravila pri dodatnih prihodkih, je za takšne ljudi zelo pomembno, da so pravila jasna. Upokojenec ne potrebuje zapletenih obrazcev in strahu, da bo zaradi majhnega dodatnega prihodka naredil napako. Potrebuje razumljiv sistem, kjer vnaprej ve, koliko lahko zasluži, koliko mora prijaviti in koliko mu bo ostalo.

Mladi z višjo plačo: razbremenitev dela ali kazen za uspeh?

Davčna reforma je zanimiva tudi za mlade strokovnjake, ki imajo nadpovprečne plače. Recimo mladi inženir, zdravnik, IT-strokovnjak ali vodja projekta, ki zasluži 3.500 evrov bruto. Tak človek je veliko vlagal v znanje, pogosto dela več kot osem ur na dan in ima možnost oditi v tujino. Če je obdavčitev dela previsoka, se hitro pojavi vprašanje, zakaj bi ostal v Sloveniji, če lahko v Avstriji, Nemčiji ali Švici dobi boljše pogoje.

Po drugi strani mora država financirati zdravstvo, šolstvo, pokojnine in javne storitve. Zato je pri višjih plačah vedno občutljivo vprašanje, kje je meja med poštenim prispevkom in kaznovanjem uspešnosti. Dobra davčna reforma bi morala spodbujati ljudi, da napredujejo, prevzemajo odgovornost in ustvarjajo več, ne pa da se ob vsaki višji plači vprašajo, ali se jim dodatni trud sploh še pozna.

Davčna reforma mora odgovoriti na preprosto vprašanje

Na koncu ljudi ne zanimajo dolge razlage. Zanimajo jih odgovori. Zaposleni želi vedeti, ali bo njegova plača višja. Normiranec želi vedeti, ali bo plačal več. Podjetnik želi vedeti, ali bo lahko lažje zaposloval. Najemodajalec želi vedeti, koliko mu bo ostalo od najemnine. Upokojenec želi vedeti, ali bo dodatni prihodek še smiseln.

Družina želi vedeti, ali bo imela ob koncu meseca kaj več prostora za dihanje. Prav zato mora biti davčna reforma jasna, predvidljiva in poštena. Če bo ljudem prinesla večjo neto plačo, bolj enostavna pravila in manj strahu pred dodatnim delom, bo lahko dobro sprejeta. Če pa bo samo prelagala breme z ene skupine na drugo, bodo mnogi hitro ugotovili, da se za lepimi besedami skriva nov račun. In ta račun bodo, kot vedno, na koncu plačali ljudje.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X, GOV.si

Namesto pomiritve je sestanek med ljubljansko občino in prebivalci Štepanjskega naselja prinesel novo razočaranje. Po navedbah iniciative naj bi Zoran Janković napovedal, da občina tam ne bo več kosila zelenic – poteza, ki jo prebivalci razumejo kot pritisk in kazen za njihov upor.

Ko občani vprašajo za parkirišča, dobijo grožnjo z zelenicami

V Štepanjskem naselju so ljudje pričakovali odgovore. Povsem konkretne. Kdaj bo občina rešila parkirno stisko? Kdo bo odgovoren za intervencijske poti? Kako se bo zaščitilo stanovalce, ki se vsak dan vračajo domov in krožijo med bloki, ker preprosto nimajo kje parkirati? Predstavniki civilne iniciative so na sestanek z Mestno občino Ljubljana prišli z zahtevami po rokih, nosilcih in izvedbi 18 sklepov, ki so jih občani sprejeli na zboru 20. maja. A namesto občutka, da se mesto želi pogovoriti z ljudmi, je po sestanku ostal vtis trdega občinskega zidu. Janković naj bi večino ključnih zahtev zavrnil ali označil za nesprejemljive.

Zavrnili odpravo režima, globe in parkirne hiše

Med zahtevami, ki naj ne bi dobile podpore, so bile odprava plačljivega parkiranja, vračilo že izrečenih glob, vračanje denarja od kazni nazaj v naselje ter gradnja montažnih parkirnih hiš. Prav slednje je za številne prebivalce najbolj boleče – ker ne gre za muhavost, ampak za dejansko prostorsko stisko. Če občina uvaja red, mora najprej ponuditi rešitev. Kazni brez dovolj parkirišč ljudje težko razumejo kot urejanje prometa. Vidijo jih kot pobiranje denarja. In ko jim nato oblast še pove, da njihove zahteve niso sprejemljive, se nezaupanje samo še poglobi.

Najbolj odmeva napoved glede košnje

Največ ogorčenja pa je sprožila navedba iniciative, da je Janković napovedal, da občina v Štepanjskem naselju ne bo več kosila zelenic. Težko je razumeti, kako naj bi takšna poteza pomagala rešiti parkirno stisko. Še težje pa je razumeti, zakaj bi morali zelenice postati sredstvo pritiska na prebivalce, ki so si drznili nasprotovati občinskemu režimu. V iniciativi so to razumeli kot neposredno maščevanje. In roko na srce – če župan po uporu občanov odgovori z umikom osnovnega vzdrževanja soseske, je takšno razumevanje povsem pričakovano. Mesto ne bi smelo kazati mišic nad ljudmi, ki ga plačujejo in v njem živijo.

Besede, ki so še dodatno zabolele

Odmevala je tudi izjava, ki naj bi jo Janković namenil eni od predstavnic iniciative: »Premlada si za to.« V demokratičnem mestu bi moralo biti ravno obratno. Mladi, starejši, stanovalci, najemniki, lastniki – vsi bi morali imeti pravico vprašati, opozoriti in zahtevati boljše rešitve. Referendum o parkiranju prihaja, čeprav občina trdi, da spornega odloka ni več. A težava očitno ni izginila. Ostaja občutek, da se oblast z ljudmi pogovarja šele takrat, ko jo v to prisilijo. In Štepanjsko naselje je zdaj postalo simbol vprašanja: ali mesto posluša občane – ali jih kaznuje, ko postanejo preglasni?

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X

Nova vlada očitno ne namerava izgubljati časa. Že v prvih urah mandata je posegla v sam vrh treh izjemno občutljivih državnih sistemov – policije, Sove in Fursa.

Začelo se je hitro – in na najbolj občutljivih položajih

Komaj se je nova vlada dobro usedla v svoje stole, že je sledil prvi velik kadrovski rez. In to ne kjerkoli. Vlada je zamenjala ljudi na položajih, ki imajo v državi posebno težo: na vrhu policije, obveščevalno-varnostne agencije in finančne uprave. Takšne poteze nikoli ne ostanejo neopažene. Še posebej ne, ko pridejo tako hitro. Damjan Petrič je bil razrešen s položaja generalnega direktorja policije, vlada pa je za vršilca dolžnosti imenovala Danijela Lorbka. Funkcijo bo opravljal od 5. junija 2026, vendar največ šest mesecev, torej najdlje do 4. decembra 2026. Policija je eden najpomembnejših varnostnih sistemov v državi, zato se ob takšni menjavi takoj odpre vprašanje: gre za običajno menjavo ob novi oblasti ali za začetek temeljitejšega prevzemanja nadzora?

Sova dobiva novega direktorja za pet let

Še bolj pomenljiva je menjava na čelu Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. Vlada je Joška Kadivnika razrešila s položaja direktorja Sove, na njegovo mesto pa imenovala Janeza Stuška. Ta bo funkcijo nastopil 5. junija 2026, mandat pa mu bo trajal pet let, do 4. junija 2031, z možnostjo ponovnega imenovanja. Sova je institucija, ki ne deluje pod žarometi, a ima izjemno pomembno vlogo. Tam se zbirajo informacije, ki zadevajo varnost države, mednarodne odnose in najobčutljivejša ozadja političnega prostora. Zato ta menjava ni zgolj kadrovska opomba. Je jasen signal, da nova vlada želi na ključnih točkah imeti ljudi, ki jim zaupa.

‼️ Na prvi seji @vladaRS:
– kot napovedano na mojem profilu X, nova generalna direktorja @policija_si in @SOVA_SLO sta Danijel Lorbek in Janez Stušek, Peter Grum pa ni več generalni direktor @FinancnaUPR. https://t.co/UMDEciPAU4 pic.twitter.com/rNy6kmsicN

— BojanPožar (@BojanPozar) June 4, 2026

Tudi Furs ni ostal nedotaknjen

Vlada je razrešila tudi Petra Gruma s položaja generalnega direktorja Finančne uprave Republike Slovenije. Za vršilca dolžnosti direktorja je imenovala Janka Preaca, ki bo Furs začasno vodil od 5. junija 2026 do imenovanja novega direktorja, vendar največ šest mesecev. Furs ni le urad za davke. Je eden najmočnejših nadzornih mehanizmov v državi, ki neposredno vpliva na podjetnike, državljane in gospodarski utrip države. Zato menjava na njegovem vrhu pomeni precej več kot le novo ime v uradnem dokumentu.

Sporočilo je jasno: nova oblast je začela odločno

Tri menjave v prvih urah mandata pošiljajo močno politično sporočilo. Nova vlada ni začela počasi, previdno ali simbolično. Zarezala je naravnost v vrh sistema. Policija, Sova in Furs so institucije, kjer se srečajo varnost, informacije, nadzor in denar. Prav zato bo zanimivo spremljati, ali gre šele za prvi val sprememb – ali pa za uvod v precej širše kadrovsko preurejanje države.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X