Zaradi posledic prometne nesreče, ki se je zgodila v soboto zunaj naselja Kapla, je v Splošni bolnišnici Celje danes umrla 22-letna sopotnica enega od udeleženih vozil, so sporočili s Policijske uprave (PU) Celje. To je letošnja tretja smrtna žrtev prometnih nesreč na območju PU Celje, so dodali.

Kaj se je zgodilo?

Prometna nesreča se je zgodila v soboto dopoldne. Povzročil jo je voznik osebnega vozila, ki je vozil iz smeri Tabora proti Kapli. Voznik pri vključevanju na prednostno cesto ni spustil mimo vseh vozil, ki so vozila po prednosti cesti, pač pa je izsilil prednost vozniku osebnega vozila, ki je pripeljal iz smeri Gomilskega. Slednji kljub zaviranju ni uspel preprečiti trčenja. Po trčenju pa ga je odneslo na nasprotno smerno vozišče, kjer je trčil še v eno vozilo, so v ponedeljek sporočili s PU Celje.

”Žalostno da divjak z audijem ne bo odgovarjal za smrt mlade punce , ki je bila v njegovem avtu, peljal se je z noro hitrostjo kjer je omejitev 50, sedaj bo najbol bogi. Če bi se peljal po omejitvi bi se lahko pravočasno ustavil in nebi blo te tragedije,” je zaslediti med komentarji na spletu.

Povzročitelj prometne nesreče se v trčenju ni poškodoval. Lažje sta bila poškodovana druga udeležena voznika in dve sopotnici. Ena od sopotnic, ki se je v trčenju hudo poškodovala, pa je danes izgubila življenje.

Kazensko ovaden

Povzročitelja so policisti kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, so še sporočili s PU Celje.

(us; Foto: Pixbay)

Z delovišča novega ljubljanskega zapora v Dobrunjah je v sredo pobegnil zapornik, ki je bil na prestajanju zaporne kazni v Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Ljubljana. Gre za zapornika, ki je bil ocenjen kot varnostno manj rizičen, v Ljubljani je tudi že koristil ugodnosti obiska zunaj zavoda brez spremstva pravosodnih policistov.

​Branimir Bajde, nekdanji policist, mestni redar in član trboveljskega občinskega sveta, je bil 20. julija 2016 umorjen na Ključevici nad Trbovljami. Njegov znanec Asmir Sulejmanović ga je namerno povozil s traktorjem, nato pa njegovo truplo odvrgel v globel. Sulejmanović je bil sprva obsojen na 14 let in 7 mesecev zapora, vendar je višje sodišče kazen zvišalo na 16 let in 2 meseca.

Kot je v današnji izjavi za javnost pojasnil direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana Goran Narić, gre za obsojenca, ki prestaja daljšo zaporno kazen zaradi različnih kaznivih dejanj, na Povšetovo pa je prišel iz celjskega zapora.

Zapornik je v sredo pobegnil z gradbišča novega ljubljanskega zapora v Dobrunjah, kjer je delal tudi v torek. Bil je v skupini obsojencev z inštruktorji, ki so izvajali montažo lesenih klopi, v nekem trenutku pa je prosil za dovoljenje, da gre na stranišče. Ko se po desetih minutah ni vrnil, so opravili pregled delovišča in ugotovili, da ga na delovišču ni več.

Po pojasnilih Narića je za pobeglega zapornika veljala nizko rizična ocena, na podlagi katere načrtujejo določene aktivnosti in ukrepe ravnanja z zapornikom.

Od oktobra lani je bil pobegli zaposlen v okviru javno gospodarskega zavoda, ki se nahaja izven zaprtega režima zavoda in kjer ni prisotnih pravosodnih policistov, je dodal.

“Bil je zaposlen v mizarski delavnici, kjer je opravljal delo pod nadzorom inštruktorja. Po naši oceni je zlorabil dano zaupanje, glede na to, da je pred tem že koristil zunaj zavodske ugodnosti,” je pojasnil Narić.

Z Generalne policijske uprave (GPU) so danes sporočili, da zaradi razpisane tiralice iščejo pobeglega zapornika, 38-letnega Asmirja Sulejmanovića. Iskani je visok 190 centimetrov, suhe postave, oblečen naj bi bil v črna oblačila in pokrit s črno kapo s šiltom. Ob tem so objavili tudi poziv vsem, ki imajo o njem kakršne koli informacije, ki bi policiji lahko pomagale pri njegovi izsleditvi. Prosijo jih, naj pokličejo na interventno številko policije 113 ali anonimni telefon 080 1200, so še sporočili z GPU.

(nd, STA; FOTO: policija.si)

 Planici se bo danes s kvalifikacijami začelo finalno dejanje letošnje sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih. Slovenski skakalci na domačem prazniku, tradicionalnih poletih, ki bodo v štirih dnevih pod Ponce privabili veliko število gledalcev, želijo nadaljevati serijo izvrstnih dosežkov na zadnjih tekmah. Med njimi je tudi Domen Prevc, ki je te dni opisal preteklo srečanje s sestro Niko Prevc, ko je prišel domov. “Ko je Domen Prevc prišel domov, je naletel na nekaj, kar ga je presenetilo, kljub vsej slavi sestre Nike Prevc. Bravo Nika,” so ob video posnetku zapisali pri portalu Siol.net.

“Kaj sem bil še bolj ponosen, ko sem včeraj prišel domov … Kljub temu, da je dvignila globus konec sezone, je imela odprt računalnik in študirala za faks,” je med drugim ponosno opisal svojo sestro, ki je v letošnji sezoni osvojila praktično vse, kar se je osvojiti dalo.

S​ezona, ki je ne bomo pozabili

Nika Prevc je v sezoni 2024/25 dosegla izjemne uspehe v smučarskih skokih, s čimer je utrdila svoj status ene najboljših skakalk na svetu.​

Sezono je začela z zmago na uvodni tekmi svetovnega pokala v Lillehammerju 23. novembra 2024, kar je nakazalo njeno odlično pripravljenost. Decembra je zmagala na prestižni novoletni turneji “Two Nights Tour” z zmagama v Garmisch-Partenkirchnu in Oberstdorfu, s čimer je ponovila svoj uspeh iz prejšnje sezone.

Februarja 2025 je na svetovnem prvenstvu v Trondheimu osvojila dve zlati medalji v posamičnih preizkušnjah na srednji in veliki skakalnici, kar jo je postavilo med legende tega športa. Poleg tega je skupaj z reprezentančnimi kolegi osvojila srebrno medaljo v mešani ekipni tekmi.

Marca 2025 je na letalnici v Vikersundu postavila nov ženski svetovni rekord v smučarskih poletih, ko je dvakrat dosegla daljavo 236 metrov. Ta dosežek je bil še posebej impresiven, saj je presegla prejšnji rekord za 5,5 metra. ​

View this post on Instagram

A post shared by Nika Prevc (@nikaprevc)

Sezono je zaključila z osvojitvijo svojega drugega velikega kristalnega globusa za skupno zmago v svetovnem pokalu, potem ko je zbrala rekordnih 1.933 točk. Na zadnji tekmi sezone v Lahtiju je zmagala z največjo prednostjo v zgodovini ženskega svetovnega pokala, saj je drugo uvrščeno Selino Freitag prehitela za 51,4 točke. ​

Poleg športnih dosežkov je Nika Prevc v sezoni 2024/25 zaslužila približno 135.700 evrov iz nagrad svetovnega pokala ter dodatnih 78.797 evrov za medalje na svetovnem prvenstvu. Kljub tem impresivnim številkam ostajajo zaslužki smučarskih skakalk še vedno nižji v primerjavi z njihovimi moškimi kolegi.

(us; Foto: Siol.net)

Slovenske novice poročajo, da naj bi na novomeški tržnici osnovnošolka oralno zadovoljevala vrstnika. Spolno dejanje so posneli in ga menda objavili celo na snapchatu, posnetek pa naj bi eden od sodelujočih med kolegi ponujal za denar, zanj naj bi zahteval pet evrov. Med šolarji, ki vpletene devetošolce poznajo, je zato završalo.

Vsi vpleteni so stari 14 let, eden celo še ni dopolnil te starosti. Dejanje je na policijo prijavil eden od staršev vpletenih otrok. Na Policijski upravi (PU) Novo mesto so z odgovori skopi, gre namreč za občutljiv primer. Alenka Drenik Rangus s zapisala: »Ostro obsojamo vsa nasilna dejanja – ta so nedopustna in zavržna. Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost obravnavamo z vso resnostjo in odgovornostjo, pri čemer si prizadevamo za čimprejšnjo izsleditev storilcev, njihovo ustrezno procesiranje ter zaščito žrtev. Zaradi varovanja žrtve in preprečevanja njene ponovne viktimizacije podrobnosti o samih dejanjih in okoliščinah javnosti ne moremo razkriti.« 

Snemanje spolnih dejanj med mladoletniki v Sloveniji: Kaj pravi zakon?

V času vseprisotnih pametnih telefonov in družbenih omrežij postajajo primeri snemanja neprimernih vsebin med mladostniki vedno pogostejši. Toda takšna dejanja lahko hitro prerastejo v kazniva dejanja, tudi če so vpleteni sami mladoletniki.

Kdo je mladoleten?

Po slovenski zakonodaji je mladoletna oseba tista, ki še ni dopolnila 18 let. Posebej zaščiteni pa so otroci, mlajši od 15 let, za katere veljajo še strožja pravila v kazenskem pravu.

Snemanje spolnih dejanj je lahko kaznivo – tudi med vrstniki

Tudi če se mladoletni osebi med seboj »prostovoljno« odločita za spolni odnos, snemanje tega dejanja predstavlja hudo kršitev zakona. Če posnetek obstaja, je že hramba lahko sporna, še bolj pa deljenje ali celo prodaja take vsebine.

Kaj določa zakon?

Kazenski zakonik (KZ-1) v 176. členu določa: »Kdor prikazuje, izdeluje, posreduje, prodaja, razkazuje, uvaža, izvaža, hrani ali kako drugače omogoči dostop do pornografskega gradiva, v katerem nastopa oseba, mlajša od 18 let, se kaznuje z zaporom do petih let.«

Če gre za težje oblike dejanja – na primer širjenje več osebam ali objava na družbenih omrežjih –, kazen lahko naraste do osem let zapora.

Kaj pa, če so storilci otroci?

Če kaznivo dejanje storijo mladoletniki, zlasti tisti mlajši od 15 let, se zadeva običajno ne obravnava z vidika kaznovanja, temveč vzgojnih ukrepov in strokovne pomoči. Vključeni so:

• Centri za socialno delo (CSD),
• šolske svetovalne službe,
• psihologi, terapevti in mladinski centri,
• po potrebi tudi sodišča za mladoletnike.

Cilj ni kaznovanje, ampak preprečevanje nadaljnje škode in pomoč tako storilcem kot morebitnim žrtvam.

Mladi pogosto ne poznajo meja

Strokovnjaki opozarjajo, da se mladoletniki v digitalnem svetu pogosto ne zavedajo meja in ne razumejo posledic svojih dejanj. Posnetek, objavljen v trenutku impulza, lahko zaznamuje celo življenje – tako za tistega, ki ga je objavil, kot za osebo, ki je na njem.

Kaj lahko naredimo?

• Starši morajo vzpostaviti jasna pravila, zanimanje za otrokovo spletno vedenje in odprt dialog.
• Šole naj okrepijo izobraževanje o odgovorni rabi tehnologije in osebni integriteti.
• Država in institucije pa morajo zagotavljati podporne mehanizme, ne le represije.

(nd; Foto: google)

Posebna bolnišnica za medicinsko rehabilitacijo Krapinske Toplice je na svojih družbenih omrežjih objavila žalostno novico: preminil je njihov sodelavec, mladi zdravnik, dr. Daren Lučinger.

»Do pacientov je bil potrpežljiv, strokoven, sočuten«

»Danes nas je za vedno zapustil naš sodelavec, prijatelj in kolega, specializant kardiologije dr. Daren Lučinger. Danes na njegovem oddelku za kardiologijo – žalost in tišina. Drugače niti ne more biti.

Daren je bil do svojih pacientov potrpežljiv, strokoven, sočuten, predvsem pa poln človečnosti in topline. Ponosni in hvaležni smo, da smo imeli priložnost delati in sodelovati z njim. Počivaj v miru, dragi naš Daren. Iskreno sožalje družini.«

Zadnje slovo od dr. Lučingerja bo v četrtek, 27. 3. 2025, ob 14.00 uri na mestnem pokopališču v Veliki Gorici, piše v objavi Posebne bolnišnice za medicinsko rehabilitacijo Krapinske Toplice na Facebooku.

(us; Foto: Facebook)

​”Delovna akcija” je priljubljena slovenska televizijska oddaja, v kateri voditeljica Ana Praznik s svojo ekipo mojstrov prenavlja domove družin v stiski. V prvi epizodi osme sezone, ki je bila predvajana 16. marca 2025, so predstavili ganljivo zgodbo Marjete Planinšek in Mitje Senožetnika iz Petrovč. ​

Življenjska zgodba Marjete in Mitje

Marjeta se je v otroštvu soočila z nasiljem v družini in pri štirih letih doživela možgansko kap. Kasneje sta z materjo pobegnili iz nevarnega okolja. Mitja je pri sedemnajstih letih doživel hudo nesrečo; ko se je vračal z dela, ga je povozil vlak, zaradi česar je ostal brez obeh nog. Marjeta in Mitja sta se spoznala med rehabilitacijo v Soči in sta skupaj že 33 let. Imata dva sinova, Matica in Žana Maja. Njihov dom ni bil prilagojen Mitjevim gibalnim omejitvam, kar je oteževalo vsakdanje življenje. ​

Prenova doma

Ekipa “Delovne akcije” je prenovila pritličje hiše, da bi omogočila lažji dostop in gibanje za Mitjo. Prenova je vključevala prilagoditev kopalnice in drugih prostorov, da so postali bolj funkcionalni za celotno družino. ​

V Delovni akciji pa niso omenili, ali so tudi sinovoma, Maticu in Maju uredili sobi. ”Tokrat so pozabili na otroka,” se je glasil komentar gledalca na družbenem omrežju. ”Tudi jaz sem bila razočarana kot gledalka, da niso otrokoma uredili sob in tiste stopnice so kar bodle v oči, ko jih niso obnovili, škoda. To je prva prenova nad katero sem resnično razočarana.,” je zapisal še en zaskrbljeni gledalec.

”Otroka imata v zgornjem delu hiše prenovljeni sobi. Starša sta v spodnjem delu hiše dobila novo spalnico. Tako materi ni več potrebno spati pri sinu, oče pa je dobil olajšan dostop do postelje, saj uporablja invalidski voziček,” pa so za medije pojasnili na POP TV.

Posebno presenečenje

Med prenovo je Ana Praznik za Mitjo pripravila posebno presenečenje – srečanje s paraolimpijskim plavalcem Darkom Đurićem. Poleg tega je Mitja doživel adrenalinsko vožnjo po poligonu, kar ga je izjemno razveselilo.

(us; Foto: voyo.si)

Umrl je režiser Iztok Tory, poroča spletni portal MMC RTV Slovenija. Sodeloval je pri ustanovitvi Gledališča Glej in režiral tamkajšnjo prvo uprizoritev, Kasparja Petra Handkeja. Režiral je tudi v drugih gledališčih po Sloveniji. Pomemben ustvarjalni pečat je vtisnil RTV Slovenija, kjer je delal do upokojitve. Sodeloval je pri več filmih.

Iz gledališke režije je diplomiral leta 1972 na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Že v času študija je sodeloval kot asistent pri filmu, na radiu, televiziji in v SNG Drama Ljubljana. Leta 1970 je sodeloval pri ustanovitvi Gledališča Glej, njegova zadnja režija v Gleju je bila prav tako Handkejeva igra Varovanec hoče biti varuh. Režiral je tudi v SNG Drama Ljubljana, Slovenskem mladinskem gledališču, Lutkovnem gledališču Ljubljana, Prešernovem gledališču Kranj pa tudi novogoriškem in celjskem gledališču.

Pustil je močan pečat …

Z 12 režijami je pustil močan pečat v Šentjakobskem gledališču, v katerem je bil izjemo dejaven predvsem v 70. letih minulega stoletja, kot prvo je leta 1969 režiral igro za otroke in mladino Mogočni prstan Frana Milčinskega. “Zaradi izjemnega pedagoškega in inovativnega pristopa pri svojem delu je bil med članicami in člani Šentjakobskega gledališča zelo priljubljen,” so zapisali v Šentjakobskem gledališču.

Močan ustvarjalni pečat je vtisnil tudi RTV Slovenija. Sodeloval je pri oddajah Mednarodna obzorja, ustvaril več dokumentarnih filmov pa tudi koprodukcijski igrano-dokumentarni film Lili Novy – pesnica dveh svetov. Leta 1988 je s Kosova poročal o stavki rudarjev v rudniku Trepča. O tem je pripravil oddajo Solza na raskavem licu in napisal knjigo Ptice na Kosovu, piše MMC RTV Slovenija.

Kot režiser, tehnični sodelavec, scenarist ali montažer je sodeloval pri filmih Kekčeve ukane (1968), Bele trave (1976), Človek – naše največje bogastvo (1979), Hov, hov (1983), Čisto pravi gusar (1987), Orlek rock gre v Pakistan (2006) ter Fronte Kurdistana (2015). Je prejemnik Linhartove plakete Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, še piše na spletni strani Šentjakobskega gledališča.

(us, STA; Foto: Shutterstock)

Velika plamenka je postala del našega morja in na to se bomo, kot kaže, morali preprosto navaditi. Opazili so jo pri Korčuli in Mljetu, gotovo pa je prisotna tudi drugod. Težava te ribe je v tem, da je invazivna – in ne samo to, velja tudi za eno najnevarnejših invazivnih vrst v Sredozemlju. Zelo hitro se širi, kar omogočajo njena hitra rast, zgodnja spolna zrelost ter velika prilagodljivost različnim okoljskim razmeram. Poleg hobotnic in nekaterih vrst kirnj nima naravnih sovražnikov – razen seveda ljudi.

Slovi po svoji požrešnosti – prehranjuje se z avtohtonimi ribami

»Ker nima naravnih plenilcev, širjenje velike plamenke predstavlja resen izziv za ekosistem. Lahko pride do zmanjšanja števila avtohtonih morskih vrst, kar poruši ravnovesje v ekosistemu. Čeprav ne vemo, koliko vatrenjač trenutno živi v Jadranu, je jasno, da se zaradi svoje izjemne prilagodljivosti ta vrsta še naprej širi in bo v prihodnosti močno vplivala na ravnotežje lokalnih ekosistemov,« je poudarila Karla Jelić, asistentka na Oddelku za varstvo narave.

Ta vrsta ribe, ki jo nekateri imenujejo tudi riba lev ali pav, je invazivna indo-pacifiška vrsta, znana po svoji škodljivosti za lokalne ekosisteme. Slovi po svoji požrešnosti – prehranjuje se z avtohtonimi ribami – in po hitrem širjenju po koloniziranih območjih Sredozemlja.

Vse bodice na njenem telesu so strupene

Pik povzroča izjemno močno bolečino, lahko pa se pojavijo tudi resnejši simptomi, zato se ob piku priporoča obisk zdravnika. Zaradi tega je treba biti pri rokovanju s to ribo previden, še posebej ob morebitnem ulovu med ribolovom.

Na srečo, tako kot pri drugih jadranskih ribah s strupenimi bodicami, je tudi pri njej strup termolabilen, kar pomeni, da se lahko nevtralizira s toploto (najbolje je prizadeto mesto takoj po piku namakati v vodi s temperaturo 40–45 °C, od 30 do 90 minut, pri tem pa paziti, da ne pride do opeklin).

»Resnost simptomov je odvisna od občutljivosti posameznika na strup in od tega, koliko bodic je predrlo kožo. V skrajnih primerih lahko strup povzroči težave z dihanjem ali celo začasno paralizo. Čeprav smrtnih primerov po piku ribe lev ni bilo, so simptomi lahko zelo resni, zato je pomembno, da takoj poiščete zdravniško pomoč,« je še dodala Jelić in poudarila, da ta riba ni agresivna in da do pika pride naključno.

Ta vrsta je bila prvič zabeležena v Jadranskem morju leta 2019, njen najbolj severni pojav pa je bil pri Visu leta 2021. Glede na dinamiko njenega širjenja in trende širjenja toplotno ljubečih vrst, povezanih z ogrevanjem morja, lahko pričakujemo, da jo bomo v prihodnosti videvali vse pogosteje, še piše Jutarnji List.

(us; Foto: wikimedia)

Stanovanjski sklad RS in Mestna občina Novo mesto sta danes v Podbrezniku v Novem mestu odprla sosesko s 186 novimi neprofitnimi stanovanji. Odprtja se je udeležil tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je v nagovoru dejal, da je cilj države število najemniških stanovanj z zdajšnjih 33.000 v povečati na 50.000 v prihodnjih 10 letih.

Nova stanovanjska soseska z najemniškimi neprofitnimi stanovanji se v novomeškem Podbrezniku razteza na 17.600 kvadratnih metrih, kjer je zraslo pet novih stanovanjskih blokov. V njih je 186 stanovanj v velikosti od 38 do 88 kvadratnih metrov, od česar so 103 stanovanja od republiškega sklada, preostala pa od občine. Pod bloki sta zgrajeni dve podzemni garaži s 100 parkirnimi mesti, še 68 parkirnih mest je urejenih na površju.

Z načrtovanjem projekta sta sklad in občina začela leta 2019, ko sta zamenjala nekatera zemljišča v Podbrezniku in na lokaciji Brod Drage. V letih 2021 in 2022 sta izvedla javno naročilo, gradnja je stekla leta 2023 in bila zaključena konec lanskega leta.

Po besedah predsednika uprave stanovanjskega sklada Črtomirja Remca gre za prvi tak primer sodelovanja med občino in republiškim stanovanjskim skladom. Naložba je stala okoli 30 milijonov evrov, ki so jih prispevali sklad, občina in država (z namensko dokapitalizacijo sklada v višini 8,3 milijona evrov), del denarja pa je s posojilom zagotovila Razvojna banka Sveta Evrope (CEB).

Z stanovanji bo po Remčevih besedah upravljal Javni stanovanjski sklad Mestne občine Novo mesto, “ki najbolje ve, kdo potrebuje stanovanje”. Razpis za prvih 83 stanovanj je občinski sklad že objavil, drugi razpis naj bi bil po besedah novomeškega župana Gregorja Macedonija objavljen v roku enega meseca. “Pri tem bo veljalo, da se lahko na razpis za stanovanja v lasti občine prijavijo samo občani Novega mesta, medtem ko pri najemu stanovanj stanovanjskega sklada te omejitve ne bo,” je dejal za medije.

Danes v Novem mestu poteka otvoritev nove soseske Podbreznik, ki prinaša 184 javnih najemnih stanovanj. Stanovanjski sklad RS 🇸🇮je soseko zgradil v sodelovanju z občino.

Direktor SSRS Črtomir Remec se je ob tem zahvalil tudi @vladaRS za dokapitalizaciji v višini 50 mio €. pic.twitter.com/eKgcYhKnqI

— Ministrstvo za finance (@mfinance_gov_si) March 25, 2025

Po Macedonijevih besedah s tem gradnja v Podbrezniku še ni zaključena. Med drugim republiški stanovanjski sklad tam načrtuje še 45 stanovanj, občina pa gradnjo otroškega vrtca. V okolici bodo na voljo tudi zemljišča za vrstne hiše in individualno gradnjo za zasebne investitorje. Gradnja stanovanj je načrtovana tudi na lokaciji Brod Drage.

Smele načrte pri gradnji stanovanj ima po Golobovih besedah tudi država. Ta med drugim načrtuje sprejetje dolgoročnega zakonskega okvirja, s katerim bo zagotovila stabilno financiranje tega področja. “V tem tem tednu gre v javno obravnavo že usklajen zakon o financiranju stanovanjske gradnje, ki bo za to področje zagotovil milijardo evrov v 10 letih, kar je 100 milijonov evrov letno,” je dejal v nagovoru zbranim.

Golob je povedal, da bo šlo za največji investicijski val v stanovanjsko gradnjo v zgodovini države, katerega cilj je, da bi Slovenija od 33.000 najemnih stanovanj, kolikor jih ima trenutno, prišla do 50.000 najemnih stanovanj. Pri tem verjame, da jim bo to uspelo. “Samo v prihodnjih mesecih bomo odpirali toliko gradbišč, kot se jih ni odpiralo še nikoli,” je dejal.

Po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca naj bi v prihodnjem letu začeli graditi 2000 stanovanj. Povedal je še, da bo šel ta teden v javno obravnavo tudi osnutek novele stanovanjskega zakona.

Odprtja soseske se je udeležil tudi vice guverner CEB Tomaš Boček, ki je pohvalil slovensko stanovanjsko politiko in dejal, da njene rešitve in načrti služijo kot model za druge države v Evropi.

nd, STA; Foto: X

Zaradi hudih poškodb je danes v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana umrl 72-letni moški, ki se je hudo poškodoval v nedeljskem požaru v Trzinu, so sporočili s PU Ljubljana. Policija ga sicer sumi namerne povzročitve požara s pomočjo jeklenk s plinom. Za posledicami požara je na kraju umrla 89-letna ženska. Umrla nista bila v sorodstvenem ali drugem razmerju, so danes dopoldne sporočili s Policijske uprave (PU) Ljubljana.

Policisti nadaljujejo kriminalistično preiskavo okoliščin suma kaznivega dejanja zoper življenja in telo. Osumljen je 72-letnik. Motiv in druge okoliščine dogodka še preiskujejo in niso še jasne, so pojasnili. O vseh ugotovitvah bodo obvestili pristojno državno tožilstvo. V eni izmed stanovanjskih hiš na območju Trzina je po podatkih policije v nedeljo okoli 20. ure zagorelo, v požaru naj bi prišlo tudi do eksplozije. 89-letnico so gasilci našli že preminulo, 72-letnika pa so iz hiše uspeli rešiti prebivalci sosednjih hiš, zaradi hudih poškodb pa so ga odpeljali v UKC Ljubljana, kjer je danes umrl.

Proti njenemu odhodu v dom naj bi bil tudi Josip

V hiši sredi Trzina je Majda Cipan živela z Josipom Golenkom. Dvainsedemdesetletnega moškega rešili požrtvovalni sosedje, pišejo današnje Slovenske novice. Josip (72) in Majda (89) naj bi skupaj živela zadnjih 20 let. Josip naj bi se v Trzin priselil iz Hrvaške in z Majdo živel povsem običajno življenje, zadnja tri leta pa je še posebno skrbel za sostanovalko, saj je doživela možgansko kap.

Majda bi morala prav včeraj oditi v dom starejših občanov. Za to naj bi se zavzemala njena družina. A če gre verjeti enemu od sosedov, je Majda to zavračala: »Ni hotela v dom. Govorila je, da hoče umreti doma kot njena mama.«

(us; Foto: Shutterstock)