NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

CELJE – Poostren nadzor na avtocesti razkril alarmantno neupoštevanje varnostne razdalje Celjski prometni policisti so med včerajšnjim poostrenim nadzorom na avtocesti A1 zaznali kar 55 kršitev cestnoprometnih predpisov. Daleč najpogostejši in hkrati najbolj zaskrbljujoč prekršek je bilo neupoštevanje varnostne razdalje, kar je v preteklosti že botrovalo prometnim nesrečam s hudimi posledicami. "Prilepiti se na odbijač", kot se pogosto sliši v vsakdanjih pogovorih med vozniki, je nekaj, kar vozniki pogosto podcenjujejo. 48 voznikov, ki so včeraj dobili kazen zaradi vožnje preblizu vozila pred seboj, bi si morda premislilo, če bi videli posnetke nesreč, ki so se zgodile zaradi takšnega ravnanja. Letos sta bili na avtocesti A1 že dve prometni nesrečiposledica pr

KRIM – Včeraj dopoldne se je na pobočjih Krima zgodila huda gorska nesreča. Plezalec je med vzponom omahnil v globino, poškodbe so bile tako hude, da so ga morali s helikopterjem prepeljati v UKC Ljubljana, kjer se zdravniki borijo za njegovo življenje. Kar se je začelo kot običajen izlet v naravo, se je v trenutku spremenilo v boj za preživetje. Po prvih ugotovitvah je bila stena, po kateri se je vzpenjal, mokra in spolzka, zaradi česar je morda izgubil oprijem. A to je le ena od možnosti – preiskava bo pokazala, ali je šlo za človeško napako, tehnično okvaro plezalne opreme ali morda celo nepričakovano krušenje kamnine. Gorski reševalci opozarjajo, da je teren na Krimu zahrbten, saj je sestavljen iz apnenca, ki je ob deževju ali vlagi še posebej nevaren. “K

Ljubljana ni imuna na kriminal – zadnjih 24 ur je bilo za policiste vse prej kot mirnih. V tem času so obravnavali brutalni rop s solzivcem, hišno preiskavo preprodajalca drog z velikim zasegom prepovedanih substanc, pa tudi hudo nesrečo v gorah, ki je enega izmed plezalcev pustila v kritičnem stanju. Roparska tatvina – napad iz zasede in pobeg v temi Včeraj okoli 21.40 je na območju Most prišlo do nenadnega in nasilnega ropa, ki bi se lahko končal še huje. Oškodovanec je bil na ulici, ko ga je napadel neznani storilec – ni šlo zgolj za hitro izmaknjeno torbico, temveč za premišljeno in surovo dejanje. Storilec ga je oslepil s solzivcem, kar mu je omogočilo, da je brez večjega odpora zagrabil torbico z dokumenti&n

Novo mesto, 6. februar 2025 – Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu (FIŠ)vabi dijake, študente in vse zainteresirane na informativna dneva, ki bosta potekalav petek, 14. februarja 2025, ob 10. in 17. uri ter v soboto, 15. februarja 2025, ob 10.uri. Dogodki bodo potekali hibridno – lahko se pridružite v živo na fakulteti ali prekospleta. Raznoliki študijski programi za prihodnost FIŠ ponuja zelo širok nabor programov na vseh treh stopnjah študija. Na prvi,dodiplomski stopnji nudijo dva visokošolska strokovna študijska programa. Tisti, ki jim jebližje družboslovje v povezavi z informatiko in poslovnimi vedami, se bodo našli vštudijskem programu Informatika v sodobni družbi. Študijski program Računalništvo inspletne tehnologije pa je namenjen tistim

Januar bi moral biti mesec, ko narava počiva – ko se Evropa ovije v sneg, ko se reke in jezera zamrznejo, ko veter reže skozi ulice in sprehajalce sili v debele plašče. Toda januar 2025 je bil vse prej kot običajen. Temperature so poskočile do neslutenih višin, meteorologi pa si belijo glave – kaj se dogaja? Po podatkih Copernicusove službe za spremljanje podnebnih sprememb je bil januar 2025 najtoplejši januar v zgodovini. Povprečna svetovna temperatura zraka je dosegla 13,23 °C, kar je 0,79 stopinje nad povprečjem iz obdobja 1991–2020. In čeprav se morda komu to ne zdi veliko, gre v meteorološkem smislu za alarmantno številko. Evropa se je v preteklosti že soočala s toplejšimi zimami, toda letošnji januar je prekosil skoraj vse dosedanje rekorde. V evropske

UČKA – Ogenj, ki že več kot 24 ur pustoši po pobočjih Učke, je zajel vsaj 100 hektarjev gozda in nizkega rastlinja. Gasilci se v neenakem boju proti naravi trudijo obvarovati bližnja naselja, pri čemer jim veter otežuje delo. Požar je pod nadzorom, a situacija ostaja nepredvidljiva. PLAMENI SO SE RAZŠIRILI HITREJE, KOT JE BILO PRIČAKOVANO Ko so včeraj v popoldanskih urah prebivalci Jasenovika in Kožljaka opazili gost dim, je marsikdo pomislil na klasično zimsko čiščenje terena, kakršno kmetje v teh krajih pogosto izvajajo. A že v nekaj minutah se je razširil strah – veter, ki je čez dan večkrat menjal smer, je ognjene zublje ponesel čez strme predele Učke, kjer je posredovanje gasilcev oteženo. Požar se je razširil proti Plominu in zgornjemu delu Labin

V zadnjem letu se je Hrvaška spopadala s strmim naraščanjem cen življenjskih potrebščin, ki je po uvedbi evra postalo še bolj očitno. Državljani so se odzvali z bojkoti, trgovci so prilagajali strategije, vlada pa je zdaj uvedla radikalen ukrep – omejitev cen za 70 osnovnih izdelkov. Toda namesto olajšanja je ta poteza sprožila polemike, ki segajo od hvale do ostrih kritik. Na prvi pogled gre za smiselno potezo: trgovci bodo morali ponuditi vsaj en izdelek iz določenih kategorij po vnaprej določeni ceni, kar naj bi ublažilo breme najranljivejših skupin. Seznam vključuje živila, kot so moka, riž, testenine, jogurt, suhomesnati izdelki, ribje konzerve, marmelada in meso. A tisto, kar je dvignilo največ prahu, je način izvedbe – trgovine, večje od 400 kvadratnih me

Slovenska gospodinjstva so v zadnjih mesecih doživela pravo energetsko presenečenje – ne v obliki nižjih položnic, temveč ravno nasprotno. Povišanje omrežnine, ki je stopilo v veljavo v začetku leta, je za marsikoga prineslo višje stroške, še posebej za tiste, ki so v preteklosti vlagali v sončne elektrarne in druge zelene tehnologije. Da bi omilila udarec po denarnicah gospodinjstev, vlada zdaj predlaga začasno znižanje omrežnine za meseca januar in februar, a odzivi na ta predlog so mešani – od pohval do ostrih kritik. Kaj se torej dogaja, kdo bo resnično profitiral in ali gre zgolj za gasilski ukrep brez dolgoročne vizije? Kaj predlaga vlada? Predlog zakona, ki ga je vložila koalicija, predvideva znižanje tarifnih postavk za obračunsko moč v najdražje

SANTORINI, 06. 02. 2025 – Grški otok, ki ga turisti obožujejo zaradi njegovih razgledov, ni bil le idilična kulisa sončnih zahodov, temveč tudi prizorišče nečesa precej bolj neprijetnega – serije potresov, ki so v zadnjih dneh močno razburkali tla in duše tamkajšnjih prebivalcev. Otok, ki leži na eni od seizmično najbolj aktivnih točk v Evropi, je bil v zadnjih devetih dneh prizorišče več kot 6.400 potresnih sunkov. Najmočnejši med njimi, z magnitudo 5,3, je otok stresel 4. februarja in ga naredil za epicenter napetega opazovanja seizmologov in zaskrbljenosti prebivalcev. Evakuacije, strah in dvomi „Zdi se, kot da tla nikoli ne mirujejo,“ je povedala Maria Papadopoulos, domačinka iz Fire. „Vsakih nekaj ur se zazdi, da bo najhujše

LJUBLJANA – Gradbišče v Mostah postalo prizorišče nesreče, delavec padel šest metrov v globino V zadnjih 24 urah so policisti obravnavali različne incidente – od vlomov in tatvin do prometnih nesreč, a najhujši dogodek dneva ostaja nesreča na gradbišču v Mostah, kjer je delavec padel s šestih metrov višine. Njegovo življenje po trenutnih podatkih ni ogroženo, a okoliščine nesreče še niso povsem jasne. Kriminaliteta: Vlomi, tatvine in ena drzna kraja V Ljubljani so policisti dokumentirali 15 tatvin, 4 vlome in 2 goljufiji. Vlomilci so se tokrat osredotočili predvsem na orodje – v Sostregu je nekdo iz hiše odnesel opremo v vrednosti 500 evrov, v Domžalah pa so vdrli v garažo in odnesli za okoli 2.000 evrov orodja. Čeprav tatovi niso bili pose