NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

V enem samem odgovoru je Zoran Stevanović razburkal politično sceno in odprl vprašanje, ki visi v zraku: kdo danes sploh še narekuje tempo slovenske politike? In kdo ga izgublja? Ena izjava, ki je zadela v živo Ko je Zoran Stevanović v oddaji Odmevi brez ovinkarjenja odvrnil: »Komu mar, kaj skrbi Luko Mesca,« ni šlo zgolj za še eno politično provokacijo. Bil je trenutek, ki je presegel običajno televizijsko izmenjavo besed. Kratek, oster in brezkompromisen odgovor je zarezal v samo jedro razmerij moči na levem političnem polu. Še bolj zanimivo pa je, da se je enako vprašanje pojavilo tudi v oddaji 24UR Zvečer – isti večer, skoraj identično. Naključje? Morda. A mnogim se je zdelo, kot da se v ozadju odvija usklajen poskus ustvarjanja znanega narativa: strah pred

Qingming festival je več kot le spomin na prednike in pometanja grobov. Je poseben trenutek v letu, ko se čas za trenutek ustavi, da bi se preteklost in sedanjost srečali na pol poti. Ste se kdaj vprašali, kako bi bilo, če bi imeli dan, ki združuje tiho spoštovanje do tistih, ki so nas zapustili, in hkrati neizmerno veselje nad prebujanjem narave? V kitajski kulturi ta praznik, znan tudi kot Festival čiste svetlosti, že tisočletja povezuje generacije. To ni le dan za obisk pokopališč, ampak topel opomin, da so naši korenine tiste, ki nam dajejo moč, da vsako pomlad znova zacvetimo. Qingming Ste se kdaj vprašali, kako bi bilo, če bi imeli v letu točno določen dan, ko bi se celotna družina ustavila, se odpravila na svež zrak in se preprosto povezala s tistimi, ki ji

Video iz Pomurja je sprožil val odzivov – a razprava se je hitro preusmerila drugam. Tokrat v vprašanje dvojnih meril: zakaj so bili ob ognjemetih vsi glasni, danes pa tišina? Ko tradicija zadoni – in odpre staro rano Na družbenih omrežjih se te dni širi posnetek velikonočnega pokanja iz Šalincih pri Ljutomeru. Zvok, ki odmeva čez polja, je marsikoga spomnil na praznik. A še več ljudi je spomnil na nekaj drugega – na razprave ob novem letu. Komentarji so se hitro obrnili v eno smer. »Kje ste zdaj vsi, ki ste bili proti ognjemetom?« sprašujejo uporabniki. »Takrat so psi trpeli, danes pa ne?« se glasi eden najbolj deljenih zapisov. In prav ta občutek dvojnih meril je postal osrednja točka razprave. »Za novo leto ste bili glasni – danes pa tišina« Veli

Silovit veter ni pustil le podrtih dreves, ampak tudi vrtoglave račune. Zavarovalnice zdaj razkrivajo prve številke – in te so višje, kot si mnogi predstavljajo. Kaj to pomeni za prizadete? Ko se veter poleže, pride račun Konec marca je Slovenijo zajel eden najmočnejših vetrolomov v zadnjih letih. Sunki vetra so trgali strehe, podirali drevesa in poškodovali avtomobile, ljudje pa so nemočno opazovali, kako narava jemlje svoj davek. Danes, nekaj dni kasneje, prihaja realnost – in ta je finančno boleča. Zavarovalnice poročajo o več sto prijavah škode, številke pa še niso dokončne, a že zdaj je jasno: govorimo o milijonskih zneskih. Najhuje na severovzhodu – številke še rastejo Največ prijav prihaja s severovzhoda države, predvsem iz Štajerske, pa tudi

Dve različni politični osebnosti, en sam praznik – in dve sporočili, ki na svoj način govorita o upanju, veri in prihodnosti. Kaj razkrivata njuni velikonočni voščili? Praznik, ki presega politiko Velika noč je čas, ko se tudi politika za trenutek umakne in v ospredje stopijo bolj univerzalne vrednote. Mir, upanje, vera. Letos sta se z velikonočnimi sporočili oglasila tako predsednik vlade Robert Golob kot predsednik SDS Janez Janša – vsak s svojim tonom, a s podobnim jedrom. Oba sta nagovorila državljane v času, ki ga zaznamujejo negotovosti. In prav zato njune besede dobijo dodatno težo. Golob: svetloba se vrača – tudi po težkih časih Robert Golob je v svojem sporočilu poudaril, da velika noč prinaša opomin, da po težkih preizkušnjah vedno pride �

V ozadju številk se skriva zgodba, ki deli javnost. Nekateri govorijo o nagradi za zasluge, drugi o sistemu privilegijev, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Kje je meja med priznanim delom in dedovano ugodnostjo? Ko zasluge postanejo dediščina Podatki o dodatkih k pokojninam za zasluge v Sloveniji znova odpirajo vprašanja pravičnosti. Na samem vrhu lestvice prejemnikov se je znašel Arnož Polič, ki je v letu 2024 prejel skoraj 31 tisoč evrov dodatka – približno 2.580 evrov mesečno. Posebnost? Ta pravica mu ni bila podeljena na podlagi lastnih dosežkov, temveč jo je podedoval po očetu, igralcu Radku Poliču. In prav tukaj se začne razprava. Je to še nagrada za zasluge ali že sistem, ki omogoča prenos privilegijev? Kdo še prejema visoke dodatke? Med

V zadnjih 48 urah je policija v Ljubljani prejela več kot 1600 klicev. Med številnimi dogodki pa posebej izstopa roparska tatvina, ki razkriva, kako hitro se lahko vsakdan spremeni v nevarno situacijo. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Rop v središču mesta: vse se je zgodilo v nekaj sekundah Dogodek, ki je najbolj odmeval, se je zgodil v eni izmed trgovin v centru Ljubljane. Dva osumljenca sta brez zadržkov stopila v prodajalno, s polic pobrala več izdelkov in se odpravila proti izhodu, kjer ju je skušal zadržati varnostnik. Sledil je kratek, a napet trenutek – osumljenca sta se uprla, prišlo je do fizičnega obračuna, varnostnik pa je bil po prvih podatkih lažje poškodovan. Nato sta pobegnila, a ne za dolgo. Policisti so ju na podlagi opisa kmalu izsledili in pridržali, z

Policisti prosijo za informacije o vlomu na območju Njiverc. Policijska uprava Maribor javnost prosi za informacije o kaznivem dejanju vloma v stanovanjsko hišo na območju Njiverc v občini Kidričevo, ki je bilo policiji naznanjeno 21. marca, posredovala je tudi fotografijo osumljenca. V tem naselju je bilo sicer v zadnjem obdobju zaznanih več poskusov vlomov. Policisti vse, ki bi kaj vedeli o dogodku, prosijo, da pokličejo na 113 ali telefonsko število Policijske postaje Ptuj: 02 780 91 00. V zadnjih dneh zaznali več poskusov vlomov in vlomov v stanovanjske objekte Na Občini Kidričevo so pred dnevi na družbenem omrežju Facebook objavili, da so v zadnjih dneh na območju naselja Njiverce zaznali več poskusov vlomov in vlomov v stanovanjske objekte. Kot so pojasnil

V času, ko bi morali kmetje zreti v zemljo in načrtovati novo sezono, jih je zadela nova realnost – dražja energija, višji stroški in vse več negotovosti. Kmečka nafta je poskočila bistveno bolj kot ostala goriva. Je to začetek širšega problema, ki ga bomo kmalu občutili vsi? Ko gorivo postane luksuz, ne orodje Na prvi pogled se zdi, da gre le za še eno podražitev goriv, a v ozadju je precej več. Kmečka nafta, ki jo kmetje uporabljajo za pogon traktorjev in strojev, je v osnovi enaka kot dizel – razlika je le v barvilu in davčni obravnavi. Prav tukaj pa se začne nelogičnost: medtem ko država pri dizlu posega z regulacijo in znižuje dajatve, da ublaži rast cen, je skok pri kmečki nafti bistveno bolj izrazit. V praksi to pomeni, da je gorivo, ki omogoča prid

Parkirišča polna slovenskih registracij, vozički pa nabito polni. Tik pred prazniki se je ponovil prizor, ki pove več kot tisoč besed – ljudje odhajajo tja, kjer jih denarnica manj boli. In razlike? Večje, kot si mislite. Nakupovalni val, ki ga ni več mogoče spregledati Tik pred velikonočnimi prazniki so trgovine tik za slovensko mejo pokale po šivih. Med kupci so bili Italijani, Hrvati, a največ – Slovenci, ki so prišli z jasnim ciljem: napolniti voziček in hkrati prihraniti. Ko začnejo naštevati, kaj vse je ceneje – jajca, čokolada, testenine, pršut, kava, čistila, pijača – postane jasno, da ne gre več za naključje, temveč za trend, ki se iz leta v leto krepi. “Pri nas je preprosto predrago,” pove ena izmed kupk, in njen stavek zveni kot skupni ime