SLOVENJ GRADEC
Gobar pri Slovenj Gradcu doživel šok, na kraj je morala posebna enota
Običajen odhod v gozd po gobe se je za krajana na območju Slovenj Gradca končal precej drugače od pričakovanj.
SLOVENJ GRADEC – V četrtek, 17. septembra, ob 19.09 je na območju naselja Legen krajan med nabiranjem gob našel ročno bombo italijanske izdelave iz obdobja druge svetovne vojne.
Posredovala posebna enota
Na kraj je prišel pripadnik Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Zahodnoštajerske regije, ki je bombo odstranil in jo prepeljal v začasno skladišče. Dogodek se je končal brez poškodb, najdba pa znova opozarja, da je mogoče na nekaterih območjih tudi več desetletij po koncu vojne še vedno naleteti na nevarna neeksplodirana sredstva.
Vir: SPIN
Napisal: K. J.
ŠMARTNO PRI LITIJI
Vozilo pristalo na strehi v potoku, mimoidoči priskočil na pomoč
V Štangarskih Poljanah se je zgodila prometna nesreča.
ŠMARTNO PRI LITIJI – V sredo, 17. septembra, ob 14.17 je v Štangarskih Poljanah osebno vozilo zapeljalo s ceste ter obstalo prevrnjeno v potoku. Mimoidoči je še pred prihodom gasilcev, reševalcev in policistov priskočil na pomoč ter osebi pomagal iz avtomobila.
Gasilci preprečevali iztekanje tekočin
Na kraju so posredovali gasilci PGD Litija in PGD Kostrevnica, ki so zavarovali območje, odklopili akumulator ter zaradi iztekanja motornih tekočin v potok namestili pivnike. Vozilo so nato postavili na kolesa in ga izvlekli do roba cestišča.
Poškodovanih ni bilo
Kljub nevarnemu položaju vozila v nesreči ni bilo poškodovanih.
Vir: SPIN, PGD Kostrevnica
Napisal: K. J.
CENE GORIV
Matej Lahovnik svari pred novo energetsko krizo: pravi udarec bi lahko prišel s kurilno sezono
Vlada je posegla v izračun cen pogonskih goriv in poskuša omejiti novo rast cen na črpalkah. Toda ekonomist Matej Lahovnik opozarja, da bi lahko precej večji problem za gospodinjstva prišel šele z začetkom kurilne sezone – pri plinu in kurilnem olju.
Nekaj centov manj, kot bi jih plačali sicer
Vlada je zaradi razmer na svetovnih naftnih trgih spremenila način izračunavanja reguliranih cen bencina in dizla ter iz formule umaknila strošek biokomponent. Po oceni Ministrstva za infrastrukturo in energetiko naj bi bil učinek pri dizelskem gorivu približno sedem centov na liter.
Ukrep prihaja v času, ko so cene goriv že zelo visoke. Liter 95-oktanskega bencina trenutno stane največ 1,728 evra, dizla 1,991 evra, kurilnega olja pa 1,602 evra. Te cene veljajo od 15. do 21
SMRTONOSEN ULOV
Ribič iz morja potegnil 1,5-kilogramsko nevarnost: te ribe se ni upal dotakniti z rokami
Navaden večerni ribolov pri Reki se je končal z ulovom, ki je presenetil tudi izkušenega ribiča. Na trnku je pristala približno 1,5 kilograma težka srebrnoproga napihovalka – invazivna vrsta z izjemno nevarnim tetrodotoksinom.
Sprva sploh ni vedel, kaj je ujel
Hrvaški ribič Dražen Puškaš se je odpravil na obalo v Reki z namenom, da bi lovil ribe in pozneje morda še lignje. Po približno 45 minutah brez uspeha je zamenjal vabo. Takrat je na palici začutil težo.
Na kopno je potegnil ribo, ki je ni prepoznal. Previdnost se mu je očitno obrestovala – ni je prijemal z golimi rokami, ampak jo je s trnka odstranil s prijemalkami. Šele nato je na spletu začel preverjati, kaj je pravzaprav ujel.
Izkazalo se je, da gre za srebrnoprogo napihovalko oziroma Lagocephalus
ALARM
Kaj se dogaja v Jadranskem morju? Znanstveniki se držijo za glavo
Med območji, kjer so še posebej izrazite, je jadransko-jonski sistem, signal segrevanja pa so znanstveniki zaznali celo kilometer in več pod morsko gladino.
ZAGREB – Ko poleti govorimo o segrevanju Jadranskega morja, imamo največkrat v mislih temperature ob obali in vse toplejšo vodo za kopanje. Toda nova raziskava kaže, da se precej večja zgodba odvija daleč pod gladino.
Znanstvenika Instituta Ruđer Bošković Elena Terzić in Ivica Vilibić sta analizirala podatke o Sredozemskem morju od leta 1950 do 2025. Ugotovila sta, da se segrevanje in povečevanje slanosti pospešujeta, spremembe pa niso več omejene zgolj na površinske plasti. Posebej izstopa tudi območje Jadranskega in Jonskega morja. O raziskavi je poročal hrvaški portal Morski.hr, študija pa je bila ob
ZZZS
Minister sinoči razkril, koliko denarja gre na leto za bolniške v Sloveniji! Razkrivamo te enormne številke
Zdravstvena blagajna je finančni načrt za leto 2026 postavila ob predpostavki, da bo iz državnega proračuna prejela do 520 milijonov evrov, predlog rebalansa pa predvideva le 420 milijonov. Minister za zdravje Tadej Ostrc rešitev vidi tudi v dodatnem omejevanju absentizma, toda ZZZS prihranke na tem področju že upošteva v svojih izračunih.
LJUBLJANA – Sto milijonov evrov. Tolikšna je razlika med denarjem, s katerim je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije računal v svojem finančnem načrtu za leto 2026, in zneskom, ki ga za zdravstveno blagajno predvideva aktualni predlog rebalansa državnega proračuna.
Predlog rebalansa namreč transfer zmanjšuje s 520 na 420 milijonov evrov. Gre za 100 milijonov evrov oziroma za približno 19 odstotkov prvotno predvidenega
ŠUTARJEV ZAKON
Šutarjev zakon ni dosegel pravega namena: vlada po manj kot letu zaostruje eno ključnih točk zakona
Ena od bolj opaznih sprememb, ki jih je prinesel tako imenovani Šutarjev zakon, se bo očitno poslovila. Vlada je ocenila, da prenos tatvin majhne vrednosti med prekrške ni dosegel namena, zato napoveduje spremembo zakonodaje.
Tatvina do 500 evrov je trenutno lahko prekršek
Šutarjev zakon je konec novembra 2025 spremenil način obravnave tatvin majhne vrednosti. Tatvine stvari majhne vrednosti so bile iz kazenskopravne sfere prenesene med prekrške, če škoda oziroma pridobljena korist ne presega 500 evrov.
Globe so določene glede na višino škode. Za tatvino do 100 evrov znaša globa 150 evrov, nato postopoma narašča do 750 evrov pri škodi do 500 evrov. Če je bil storilec v zadnjem letu že pravnomočno kaznovan za enak prekršek, je predvidena globa od 750 do 1.500 ev
SKLAD
Staršem ne bo več treba zbirati milijonov! Prihaja nov državni sklad za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi
Slovenija je že večkrat spremljala zgodbe družin, ki so morale za zdravljenje hudo bolnega otroka zbirati ogromne zneske. Vlada zdaj predlaga nov javni sklad, ki naj bi prav pri najdražjih in najsodobnejših zdravljenjih prevzel del bremena. Toda sklad ne bo pomenil avtomatičnega plačila vsake terapije.
Ko zdravljenje obstaja, sistem pa ga še ne plača
Vlada je v četrtek, 17. septembra, potrdila predlog Zakona o Javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni in ga v državni zbor poslala po nujnem postopku. Osnovna ideja je precej jasna: pomagati otrokom, pri katerih so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, drugje pa obstaja strokovno utemeljena možnost naprednega zdravljenja, ki še ni vključena v običajno financiranje zdravstvenega zavarovanja.
To so lahk
KILOMETRINA
Dobra novica za voznike? Kilometrina za prevoz na delo bi se lahko končno zvišala
Dražja goriva znova odpirajo vprašanje, ali je sedanja neobdavčena kilometrina še primerna. Sindikati zahtevajo višje zneske, delodajalci pa priznavajo, da bo ureditev potrebno preveriti, a svarijo pred prehitrimi spremembami.
LJUBLJANA – Neobdavčeno povračilo stroškov prevoza na delo trenutno znaša 0,21 evra na kilometer, ta znesek pa velja že od julija 2022. V istem obdobju so se stroški goriva, vzdrževanja vozil in drugi življenjski stroški občutno zvišali.
Sedanja višina ne sledi več stroškom
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije opozarjajo, da sedanja ureditev ne odraža več dejanskih stroškov zaposlenih. Po njihovem mnenju bi morali zneske povračil uskladiti z rastjo življenjskih stroškov. Predlagajo približno 15-odstotno uskladitev več vrst povr
UPORABA DRUŽBENIH OMREŽIJ
Bi otrokom dodatno omejili družbena omrežja? Ministrstvo je za, to je njihova trenutna odločitev
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino želi strožjo zaščito otrok na družbenih omrežjih. Zavzema se za višjo starostno mejo, kot jo trenutno predlaga Evropska komisija.
LJUBLJANA – Razprava o tem, kdaj naj bi otroci lahko začeli samostojno uporabljati družbena omrežja, se seli tudi v Slovenijo. Podpira evropska prizadevanja za večjo zaščito mladih, vendar meni, da bi bilo smiselno narediti še korak dlje.
Slovenija bi mejo postavila pri 15 letih
Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević poudarja, da so otroci in mladostniki med najbolj ranljivimi uporabniki družbenih omrežij. »Mlade moramo tudi opolnomočiti za varno, odgovorno in kritično uporabo digitalnih tehnologij,« je dejal.
Ministrstvo se zavzema, da bi bil samostojen