NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

Po silvestrski noči, ki se je v švicarskih gorah spremenila v nočno moro, se je iz bolnišnice oglasil 55-letni Paolo Campolo. Oče, ki je brez oklevanja stekel v pekel ognja in dima, danes govori s tresočim glasom – a z zavestjo, da je rešil najmanj deset mladih življenj. V nočnem klubu Le Constellation v Crans-Montana se je novo leto končalo ob 1.20. Takrat so plameni pogoltnili praznovanje in za seboj pustili tragedijo, ki je pretresla vso Švico. Klic, ki ti zaledi kri v žilah »Ležim na bolniški postelji v Sionu, pljuča imam še polna dima,« je za italijanski dnevnik Il Messaggero povedal Paolo Campolo. Vse se je začelo s telefonskim klicem njegove 17-letne hčerke Paoline. Zamudila je zabavo, v klub je prišla tik pred izbruhom požara. Nekaj minut pozneje je

Zima ne popušča – nasprotno. Pred vrati je vremenski val, ki lahko ustavi promet, ohromi oskrbo in povzroči izpade elektrike. Srbski meteorologi opozarjajo: razmere so lahko resne, pripravljenost prebivalcev pa ključna. Najhujše šele prihaja Republiški hidrometeorološki zavod Srbije (Republiški hidrometeorološki zavod Srbije) je izdal resno opozorilo zaradi intenzivnih padavin, ki bodo v prihodnjih dneh zajele velik del države. Najbolj izpostavljen bo osrednji pas Srbije – od zahodnih do jugozahodnih območij – kjer se pričakuje kombinacija dežja, mokrega snega in nizkih temperatur. Že jutri lahko nastane nova snežna odeja v višini od 10 do 20 centimetrov, lokalno celo do 30. To niso več le zimske razmere, temveč potencialen scenarij za motnje v vsakdanjem ži

V Jemnu se znova odpira vprašanje razdelitve države. Južni separatisti so napovedali, da želijo v prihodnjih dveh letih izvesti referendum, na katerem bi prebivalci juga odločali o ustanovitvi nove države. Gre za pomemben premik v dolgoletnem konfliktu, ki je Jemen potisnil v politično razdrobljenost, spopade in eno najhujših humanitarnih kriz na svetu. Pobudo vodi Južni prehodni svet, najvplivnejša separatistična struktura na jugu. V vodstvu trdijo, da je čas za jasen politični korak in da želijo začeti pripravljati pravni ter institucionalni okvir za samostojno državo. Sklicujejo se na zgodovinsko ozemlje nekdanjega Južnega Jemna, ki je obstajal pred združitvijo leta 1990, referendum pa vidijo kot osrednji način, da bi prebivalci izrazili svojo voljo. Napoved

Slovenski premier se je ostro odzval na dramatično zaostrovanje razmer v Venezueli. Opozarja na nevarnost vojne, civilne žrtve in kršenje mednarodnega prava. Jasen signal iz Ljubljane Slovenija skupaj s partnerji v Evropski uniji pozorno spremlja dogajanje v Venezueli, kjer so ZDA izvedle obsežne vojaške napade. Premier Robert Golob je bil pri tem izjemno neposreden: vsak vojaški poseg proti suvereni državi, ki ni utemeljen na mednarodnem pravu, je po njegovih besedah nedopusten. »Takšna dejanja svet potiskajo v novo spiralo vojn in nasilja,« je poudaril in dodal, da je v tem trenutku najpomembnejša umiritev razmer. Njegovo sporočilo ni bilo le diplomatsko, temveč tudi človeško – izpostavil je strah pred civilnimi žrtvami in trpljenjem nedolžnih ljudi. Poziv k m

Predlog ministra Luke Mesca o zvišanju minimalne plače na 1000 evrov neto ne zadeva le mesečne plačilne liste. Tiho, a pomembno se ob tem zvišujejo tudi regres, božičnica in drugi prejemki, ki jih občuti na tisoče ljudi. Zvišanje minimalne plače ima širše posledice, kot se zdi na prvi pogled Predlog ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, po katerem bi se minimalna plača zvišala na 1000 evrov neto, ne vpliva zgolj na mesečne plače zaposlenih. Ker je več prejemkov v slovenski zakonodaji neposredno vezanih na višino minimalne plače, bi morebitna sprememba imela tudi širše finančne in sistemske posledice. Ključna številka: višji bruto znesek Minimalna neto plača v višini 1000 evrov pomeni približno 1.485,6 evra bruto

Kot so pred časom napovedali, je zdaj stopilo v veljavo. Brez večjih opozoril, brez prehodnega obdobja in brez posluha za lokalno okolje je konec leta Slovenijo doletela odločitev, ki je v hipu spremenila vsakdan številnih ljudi. Avtobusne povezave so se preprosto ustavile. Nekaj dni pred iztekom leta so številne občine prejele obvestilo, da bodo določene avtobusne linije ukinjene. Ne postopoma, ne s prilagoditvami – temveč praktično čez noč. Skupno je bilo ukinjenih kar 37 medkrajevnih avtobusnih linij v 15 občinah, med njimi v Brežicah, Celju, Cerknici, Metliki, Novem mestu, Slovenj Gradcu, Šoštanju in Velenju. Napovedi so se uresničile Odločitev je na zahtevo Družba za upravljanje javnega potniškega prometa izvedel največji slovenski avtobusni prevoznik No

Besede so ostre, časovnica zaskrbljujoča. Medtem ko vlada govori o obrambi javnega zdravstva, bolniki tik pred prazniki prejemajo obvestila o novih zamikih. Kdo nosi odgovornost in kaj to pomeni za ljudi na čakalnih seznamih? Izjava, ki je zanetila razpravo »Golobova vlada dela vse, da uniči javno zdravstvo,« je dejala Jelka Godec, poslanka SDS. Njena izjava ni padla v prazno. V javnosti je odmevala prav zato, ker se je časovno skoraj ujemala z nastopom poslanke Gibanja Svoboda, ki je zatrjevala, da se bodo »do zadnje sekunde mandata borili za javno zdravstvo«. Dve sporočili, dve resničnosti – in med njima bolniki. Izsek iz uradnega lista RS; vir: Facebook/ Jelka Godec Uredba sredi praznikov 24. decembra 2025 je vlada sprejela uredbo, ki po navedbah kritikov ome

Na voljo so milijarde, a na terenu se to skoraj ne pozna. Podatek Evropske komisije razkriva neprijetno resnico: Slovenija evropskih kohezijskih sredstev ne izkorišča – in ura neusmiljeno tiktaka. Evropska komisija je objavila podatke o črpanju kohezijskih sredstev v obdobju 2021–2027. Slika za Slovenijo ni le slaba, temveč zaskrbljujoča. Do konca leta 2025 smo počrpali približno 12 odstotkov razpoložljivih sredstev, s čimer smo pristali šele na 24. mestu med državami Evropske unije. A še bolj boleče je dejstvo, da je skoraj polovica tega zneska zgolj predplačilo, ki ga države prejmejo avtomatično. Kaj v resnici pomeni teh 12 odstotkov Ko govorimo o črpanju, govorimo o dejanskih izplačilih za projekte, ki se izvajajo. Ne o obljubah, ne o razpisih na papirju,

Zgodnje jutro v Venezueli je prekinil zvok eksplozij. Caracas in druga večja mesta so se prebudila v kaosu, napetosti in strahu. Kmalu zatem je sledila potrditev, ki je pretresla svet – ZDA so izvedle obsežen vojaški napad, venezuelskega predsednika pa so zajele in odpeljale iz države. Eksplozije v Caracasu in vojaških objektih Okoli druge ure zjutraj po lokalnem času so prebivalci Caracasa poročali o več močnih eksplozijah. Po prvih informacijah so bili tarče strateški objekti, med njimi tudi največji venezuelski vojaški kompleks Fuerte Tiuna. Dim nad prestolnico, zapore cest in sirene so ustvarili prizore, kakršnih država že dolgo ni doživela. Vladni viri so sprva molčali, a kmalu je postalo jasno, da ne gre za notranji incident, temveč za koordinirano vojaško

Po varnostni grožnji, ki je v zadnjih dneh odmevala v Švici, so se odzvale tudi oblasti v sosednjih državah. Na Hrvaškem so varnostne službe okrepile nadzor nad nočnimi klubi in zabaviščnimi lokali. Po uradnih podatkih so začasno zaprli štiri objekte, ker niso izpolnjevali predpisanih varnostnih pogojev. Pregledi so bili usmerjeni predvsem v požarno varnost, izpolnjevanje pogojev za obratovanje in ravnanje z večjimi množicami obiskovalcev, torej tiste stvari, ki v praksi največkrat odločijo, ali je nek prostor varen ali pa se ob zapletu hitro spremeni v past. Hrvaške oblasti poudarjajo, da ne gre za paničen odziv, temveč za preventivo. Njihovo sporočilo je, da je bolje ukrepati prej, ko gre “samo” za nepravilnosti in opozorila, kot pa kasneje, ko se že zgodi