Predlog o 1000 evrih neto minimalne plače ima širše finančne posledice
Predlog ministra Luke Mesca o zvišanju minimalne plače na 1000 evrov neto ne zadeva le mesečne plačilne liste. Tiho, a pomembno se ob tem zvišujejo tudi regres, božičnica in drugi prejemki, ki jih občuti na tisoče ljudi.
Zvišanje minimalne plače ima širše posledice, kot se zdi na prvi pogled
Predlog ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, po katerem bi se minimalna plača zvišala na 1000 evrov neto, ne vpliva zgolj na mesečne plače zaposlenih. Ker je več prejemkov v slovenski zakonodaji neposredno vezanih na višino minimalne plače, bi morebitna sprememba imela tudi širše finančne in sistemske posledice.
Ključna številka: višji bruto znesek
Minimalna neto plača v višini 1000 evrov pomeni približno 1.485,6 evra bruto. Prav ta znesek je osnova za izračun nekaterih drugih pravic iz delovnega razmerja. Če bo predlog potrjen, bo odločitev sprejeta v začetku januarja, do takrat pa ostaja odprto vprašanje, kakšni bodo končni učinki na delodajalce in trg dela.
Regres za letni dopust: zakonski minimum se zvišuje
Po Zakonu o delovnih razmerjih mora biti regres za letni dopust izplačan najmanj v višini minimalne plače v bruto znesku. To pomeni, da bi se ob morebitnem zvišanju minimalne plače tudi zakonsko določen minimalni regres zvišal na 1.485,6 evra. Za primerjavo: v letu 2025 je minimalna bruto plača znašala 1.277,72 evra, kar pomeni, da bi se zakonski minimum regresa zvišal za približno 208 evrov.
Zimski regres: dodatna obveznost za delodajalce
Minimalna plača vpliva tudi na t. i. zimski regres, ki ga je vlada Robert Golob uzakonila v letošnjem letu. Ta znaša polovico minimalne bruto plače. Če bi minimalna bruto plača znašala 1.485,6 evra, bi zimski regres dosegel 742,8 evra. V primerjavi z letošnjim zneskom (638,86 evra) bi šlo za dodatno povečanje stroškov dela.
Skupni znesek dodatkov presega 2.200 evrov
Ob upoštevanju obeh regresov bi skupni letni znesek teh dveh prejemkov znašal 2.228,4 evra bruto. Gre za zakonski minimum, ki bi ga moral delodajalec zagotoviti zaposlenemu poleg rednih izplačil plač.
Posredni učinki in odprta vprašanja
Višja minimalna plača bi vplivala tudi na druge postavke, ki so nanjo vezane, med drugim na:
- minimalno študentsko urno postavko,
- urno postavko za delo upokojencev.
Takšen verižni učinek odpira vprašanja o vzdržnosti stroškov, zlasti za manjša podjetja in delovno intenzivne dejavnosti. Del gospodarstva opozarja, da bi lahko višji stroški dela vodili v iskanje prihrankov drugje – bodisi pri zaposlovanju, investicijah ali cenah storitev in izdelkov. Odločitev o zvišanju minimalne plače tako ne bo imela zgolj socialnih, temveč tudi širše ekonomske posledice, ki bodo postale jasne šele po morebitni uveljavitvi ukrepa.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook/ Svet 24
