NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

Po več kot pol stoletja od zadnje misije Apollo se človeštvo vrača na pot okoli Lune. NASA je uradno potrdila, da bo misija Artemis II, prva z astronavti v okviru novega luninega programa, pripravljena na izstrelitev že v začetku leta 2026, natančneje v oknu od februarja do aprila, s ciljem začetka 5. februarja. Posadka, ki piše zgodovino Na krovu vesoljske ladje Orion bodo štirje astronavti: Reid Wiseman – poveljnik misije, izkušen testni pilot in nekdanji član ISS, Victor Glover – pilot, prvi temnopolti astronavt, ki bo krožil okoli Lune, Christina Koch – specialistka misije, znana po najdaljšem neprekinjenem poletu v vesolju ženske, Jeremy Hansen – kanadski predstavnik, prvi izven ZDA, ki bo sodeloval v luninem programu. View this po

Letala so že dolgo med največjimi povzročitelji hrupa v mestih. Ljudje, ki živijo v bližini letališč, dobro poznajo neprespane noči, stres in občutek, da kakovost življenja nikoli ne pride do prave tišine. A po novi raziskavi utegne biti v prihodnjih desetletjih še slabše. Razlog? Ne le rast prometa, temveč tudi podnebne spremembe. Kaj ugotavlja raziskava Raziskovalci so pregledali podatke z 30 evropskih letališč in jih primerjali s podnebnimi modeli. Ugotovili so, da toplejši zrak, ki je manj gost, zmanjša vzgon pri vzletu. Letala se zato vzpenjajo počasneje in ostanejo bližje tlom dlje časa, s čimer se glasen hrup razlega širše. Naklon vzpenjanja bi se lahko v povprečju zmanjšal za 1 do 3 %, na posebej vroče dneve pa tudi do 7,5 %. To pomeni, da se

Ko so raziskovalci dobili priložnost analizirati genetski material 117-letne ženske, so pričakovali, da bodo našli jasne odgovore na vprašanje, zakaj je njeno telo zdržalo tako dolgo. Namesto tega so naleteli na vrsto ugotovitev, ki so jih hkrati navdušile in zmedle. Nekatere stvari so bile skladne z znanimi procesi staranja, druge pa jih preprosto niso znale razložiti. Kdo je bila 117-letnica in kaj so raziskovali Gre za Mario Branyas Morera, ki je veljala za najstarejšo živečo osebo na svetu. Rojena v začetku 20. stoletja je preživela tri vojne in več pandemij, ob tem pa ohranila presenetljivo dobro zdravje. Njena DNK je postala dragocen vir informacij o tem, kako telo lahko kljubuje času. View this post on Instagram A post shared by ABC News (@

Ko govorimo o obnovljivi energiji, pogosto razmišljamo o vetrnih elektrarnah kot o elegantnih konstrukcijah, ki tiho spreminjajo veter v elektriko. A še preden se lopatice vrtijo, se pojavi manj glamurozen, a ključen problem: kako ogromne dele turbin sploh pripeljati do lokacije gradnje? Cestni transport je prava logistična nočna mora, od ozkih cest do tunelov in ovinkov, ki preprosto niso narejeni za 100-metrskih lopatic. Ko ceste postanejo pretesne Danes je transport velikanskih komponent vetrnih turbin omejen s cestno infrastrukturo. Vsak prevoz zahteva zapore, spremstvo, včasih celo prestavitev električnih kablov in razširjanje ovinkov. Stroški se zato hitro kopičijo, logistika pa se zaplete do te mere, da marsikateri projekt izgubi na izvedljivosti. Poleg tega so štev

Prvi tedni po rojstvu otroka so mešanica vsega. Veselje, neprespane noči, občutek, da se svet vrti okoli drobcenega bitja. Prav v tem času pa so ženske, opozarja nova raziskava, precej bolj ranljive za duševne motnje. Najpogosteje gre za poporodno depresijo in poporodno anksioznost, ki lahko vplivata tako na mamo kot na otroka in odnose v družini. Kaj pomenita ti dve motnji? Poporodna depresija ni zgolj “baby blues”, ki po nekaj dneh mine. Gre za globlje stanje, v katerem se pojavijo dolgotrajna otožnost, izguba veselja, občutki krivde. Včasih celo težava, da bi mama navezala stik z dojenčkom. Pri poporodni anksioznosti je zgodba drugačna, a nič manj zahtevna. Pretirana skrb, nespečnost, napetost, v hujših primerih panični napadi. To ni navadna zaskrbljenost,

V zadnjem desetletju se pogosto sliši opozorilo, da se vse več ljudi, mlajših od 50 let, srečuje z diagnozo raka. Vrste bolezni, ki so bile v preteklosti značilne predvsem za starejšo populacijo, se zdaj pojavljajo tudi pri mlajših odraslih. A vprašanje je: gre res za pravo rast primerov ali pa zdravniki le odkrivajo več tistega, kar je nekoč ostalo neopaženo? Pod drobnogledom milijoni primerov Obsežne ameriške analize so zajele več kot dva milijona primerov raka pri osebah med 15. in 49. letom. Ugotovili so, da ima kar 14 od 33 vrst rakov v zadnjih letih naraščajočo pojavnost v tej starostni skupini. Več kot polovica zgodnjih diagnoz se pojavi pri ženskah. Toda ko so raziskovalci podrobneje pogledali podatke, so našli zanimivo razliko: čeprav se je števi

Pitje alkohola, pa naj gre za kozarec vina ob večerji, pivo po službi ali redno popivanje ob koncu tedna – ni tako nedolžno, kot se pogosto verjame. Najnovejša obsežna raziskava, objavljena v priznani medicinski reviji, je pokazala nekaj, kar bo marsikoga presenetilo: vsaka količina alkohola poveča tveganje za demenco. In to ne glede na to, ali je posameznik genetsko bolj nagnjen k bolezni ali ne. Kaj so ugotovili raziskovalci Ekipa znanstvenikov je analizirala podatke več kot pol milijona ljudi iz Združenega kraljestva in Združenih držav. Udeleženci so več let poročali o svojih navadah glede pitja, kar je raziskovalcem omogočilo vpogled v dolgoročne posledice. A tu se niso ustavili, v študijo so vključili tudi genetske podatke več kot 2,4 milijona posameznikov,

Tesla znova preseneča z napovedjo, da bo razširila funkcionalnosti svojega multimedijskega sistema. Tokrat gre za igre, ki jih bodo uporabniki lahko igrali na osrednjem zaslonu, a z enim jasnim pogojem: na voljo bodo le, ko je vozilo parkirano. Gre za nadgradnjo obstoječega sistema Tesla Arcade, ki je že nekaj let prisoten v vozilih in ponuja izbor zabavnih iger. Do sedaj je bil namenjen predvsem krajšanju časa med polnjenjem baterije ali čakanjem v avtomobilu, zdaj pa naj bi dobil še več vsebin, sodobnejšo grafiko in celo možnost večigralskih izkušenj za potnike. Varna zabava v avtomobilu Elon Musk je ob predstavitvi poudaril, da Tesla ne želi ogroziti varnosti vožnje. Igre se zato samodejno zaklenejo, ko je vozilo v gibanju, in jih je mogoče uporabljati le ob pop

V Berlinu so včeraj odmevale besede nemškega obrambnega ministra Borisa Pistoriusa. Na konferenci o vesoljski varnosti je razkril podatek, ki zveni kot prizor iz vohunskega filma: ruski sateliti naj bi sledili dvema komunikacijskima satelitoma, ki ju uporablja nemška vojska. Gre za satelite družbe Intelsat, ki so ključni za nemške oborožene sile – od prenosa podatkov do koordinacije enot. Pod drobnogledom naj bi bili sateliti tipa Luch (Olymp-K). To niso navadne naprave. Že prej so izvajali manevre v bližini drugih satelitov, komercialnih in vojaških. Bližina, ki ni naključna. In ob tem se odpira vprašanje: je to zgolj opazovanje, tehnično preverjanje zmogljivosti – ali priprava na nekaj precej bolj resnega? Motnje, prestrezanje komunikacij, celo fizične sabotaže v o

Ob zapuščini druge svetovne vojne v morjih najprej pomislimo na nevarnost, ki jo predstavljajo tone neeksplodiranih bomb, min in drugega orožja na morskem dnu. Vendar pa so nedavne raziskave v Baltskem morju odkrile presenetljivo in povsem drugačno zgodbo: eksplozivi, ki tam ležijo že več kot 80 let, so postali živahni dom številnim morskim organizmom. Nepričakovano bogastvo življenja na orožju Znanstveniki z nemškega raziskovalnega inštituta Senckenberg so bili med raziskovanjem v zalivu Lübeck ob nemški obali pripravljeni na to, da bodo videli bistveno manj živali. Z uporabo podvodnih kamer pa so odkrili ravno nasprotno. Na ostankih letalskih bomb V-1 (nekdanjega orožja nacistične Nemčije) so posneli mreže vetrnic, morskih zvezd, črvov in drugih morskih