NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

Nezadržno krčenje tropskih gozdov zaradi plantaž za pridobivanje palmovega, kakavovega in karitejevega olja vodi v izgubo habitatov in povečanje emisij ogljikovega dioksida. V iskanju trajnostne rešitve biotehnološka podjetja in znanstveniki zdaj razvijajo laboratorijsko gojena olja, ki bi lahko v prihodnosti nadomestila del industrijske proizvodnje iz naravnih virov. Od fermentacije do olja v 30 dneh Namesto da bi oljne palme rasle več let, podjetja, kot je britanski SMEY, ustvarjajo maščobe v manj kot mesecu dni s pomočjo posebnih vrst kvasovk in fermentacijskega procesa. Proces: Mikroorganizmi se hranijo z rastlinskimi sladkorji ali odpadno biomaso ter proizvajajo olja, ki so po kemijski sestavi skoraj enaka naravnim. Prednosti: Ta pristop drastično zmanjša

Znanstveniki so po desetletjih raziskav končno razkrili, kaj je povzročilo, da je vesolje po dolgem obdobju teme zažarelo v prvih žarkih svetlobe. S kombinacijo podatkov vesoljskih teleskopov Hubble in James Webb so raziskovalci ugotovili, da so bile ključ do “kozmične zore” drobne, skoraj nevidne galaksije, ki so s svojim sevanjem razpršile meglico vodika in omogočile, da je svetloba ponovno prodrla skozi vesolje. Tema po rojstvu vesolja Po Velikem poku je bilo vesolje dolgo obdano v temo. Po prvem nastanku atomov vodika in helija se je prostor napolnil z nevtralnim plinom, ki je učinkovito zadrževal svetlobo. To obdobje, znano kot “kozmična tema”, je trajalo več sto milijonov let. Šele, ko so se pojavile prve galaksije in zvezde, je prišlo do t. i. rekacioniza

Saturnova luna Enceladus že dolgo buri domišljijo znanstvenikov. Gre za majhen svet, prekrit z ledeno skorjo, pod katero se skriva ocean tekoče vode, eden najbolj obetavnih krajev v Osončju za iskanje življenja. Nova raziskava pa zdaj še dodatno utrjuje možnost, da bi se v tem oddaljenem svetu res lahko skrivali pogoji, ugodni za nastanek živih organizmov. Ocean pod ledom, poln presenečenj Enceladus, drobna luna s premerom komaj 500 kilometrov, je eno najbolj nenavadnih teles v našem osončju. Njegova ledena površina blešči kot ogledalo, skoraj brezhibno odbija sončno svetlobo. Pod njo pa se skriva globalen ocean, ki ga ogrevajo plimske sile Saturna, kot da bi bil njegov notranji svet živ. Že sonda Cassini, ki je med letoma 2005 in 2017 krožila okoli Saturna, je ujel

Nočno nebo bo v teh dneh krasil poseben pojav, prva superluna letošnjega leta, imenovana tudi Žetvena luna. Gre za astronomski dogodek, ki navdušuje tako znanstvenike kot ljubitelje neba po vsem svetu. Kaj sploh je superluna? Superluna nastane, ko se polna luna ujame z njenim najbližjim položajem Zemlji, točko, imenovano perigej. Takrat je luna približno 30.000 kilometrov bližje kot običajno, zaradi česar se zdi do 14 % večja in do 30 % svetlejša. Čeprav izraz superluna ni uradno znanstven, astronomi pojav opisujejo kot perigejski syzygy, ko se Sonce, Zemlja in Luna poravnajo v skoraj popolni liniji. View this post on Instagram A post shared by India Today (@indiatoday) Kdaj bo vidna? Najlepši razgled na letošnjo superluno bomo imeli v

Vsako jesen po svetu potekajo tekmovanja, kjer pridelovalci razkazujejo svoje oranžne velikanke – buče, težke tudi več kot tono. A njihova rast ni naključje. Za temi orjaki stoji natančna kombinacija genetike, kemije tal in celo fizike rastlinskih tkiv. Znanstvena osnova rasti Vse se začne pri pravilni genetiki. Najbolj znana sorta za gojenje velikanskih buč je Cucurbita maxima Atlantic Giant, ki jo je razvil Kanadčan Howard Dill. Ta hibrid ima izjemno sposobnost shranjevanja vode in hranil, saj so njegova vlakna in lupina posebej elastična, zato lahko buča raste, ne da bi počila. View this post on Instagram A post shared by Northeast Giant Pumpkin (@northeastgiantpumpkin) Fizik David Hu z Georgia Tech je v svojih raziskavah pojasnil, da buče

Ledeniki v Švici so letos doživeli izjemno močno taljenje, izgubili so približno 3 % svoje celotne mase. Gre za četrti največji upad v zgodovini meritev, opozarjajo švicarski znanstveniki. Ta številka je še toliko bolj skrb vzbujajoča, ker se je v zadnjem desetletju stalilo že četrtina vseh ledenikov v državi. Kaj razkrivajo podatki Raziskavo je izvedel program GLAMOS (Swiss Glacier Monitoring Network), ki meri stanje ledenikov v sodelovanju z Akademijo znanosti. Analize kažejo, da so ključni vzroki letošnjega pospešenega taljenja nizka količina snega pozimi, rekordne temperature poleti in zgodnji začetek taljenja že spomladi. Zaradi redke snežne odeje so ledene ploskve ostale nezaščitene, sončna toplota pa je neposredno pospešila izgubo ledu. Foto: Taljen

Po več kot pol stoletja od zadnje misije Apollo se človeštvo vrača na pot okoli Lune. NASA je uradno potrdila, da bo misija Artemis II, prva z astronavti v okviru novega luninega programa, pripravljena na izstrelitev že v začetku leta 2026, natančneje v oknu od februarja do aprila, s ciljem začetka 5. februarja. Posadka, ki piše zgodovino Na krovu vesoljske ladje Orion bodo štirje astronavti: Reid Wiseman – poveljnik misije, izkušen testni pilot in nekdanji član ISS, Victor Glover – pilot, prvi temnopolti astronavt, ki bo krožil okoli Lune, Christina Koch – specialistka misije, znana po najdaljšem neprekinjenem poletu v vesolju ženske, Jeremy Hansen – kanadski predstavnik, prvi izven ZDA, ki bo sodeloval v luninem programu. View this po

Letala so že dolgo med največjimi povzročitelji hrupa v mestih. Ljudje, ki živijo v bližini letališč, dobro poznajo neprespane noči, stres in občutek, da kakovost življenja nikoli ne pride do prave tišine. A po novi raziskavi utegne biti v prihodnjih desetletjih še slabše. Razlog? Ne le rast prometa, temveč tudi podnebne spremembe. Kaj ugotavlja raziskava Raziskovalci so pregledali podatke z 30 evropskih letališč in jih primerjali s podnebnimi modeli. Ugotovili so, da toplejši zrak, ki je manj gost, zmanjša vzgon pri vzletu. Letala se zato vzpenjajo počasneje in ostanejo bližje tlom dlje časa, s čimer se glasen hrup razlega širše. Naklon vzpenjanja bi se lahko v povprečju zmanjšal za 1 do 3 %, na posebej vroče dneve pa tudi do 7,5 %. To pomeni, da se

Ko so raziskovalci dobili priložnost analizirati genetski material 117-letne ženske, so pričakovali, da bodo našli jasne odgovore na vprašanje, zakaj je njeno telo zdržalo tako dolgo. Namesto tega so naleteli na vrsto ugotovitev, ki so jih hkrati navdušile in zmedle. Nekatere stvari so bile skladne z znanimi procesi staranja, druge pa jih preprosto niso znale razložiti. Kdo je bila 117-letnica in kaj so raziskovali Gre za Mario Branyas Morera, ki je veljala za najstarejšo živečo osebo na svetu. Rojena v začetku 20. stoletja je preživela tri vojne in več pandemij, ob tem pa ohranila presenetljivo dobro zdravje. Njena DNK je postala dragocen vir informacij o tem, kako telo lahko kljubuje času. View this post on Instagram A post shared by ABC News (@

Ko govorimo o obnovljivi energiji, pogosto razmišljamo o vetrnih elektrarnah kot o elegantnih konstrukcijah, ki tiho spreminjajo veter v elektriko. A še preden se lopatice vrtijo, se pojavi manj glamurozen, a ključen problem: kako ogromne dele turbin sploh pripeljati do lokacije gradnje? Cestni transport je prava logistična nočna mora, od ozkih cest do tunelov in ovinkov, ki preprosto niso narejeni za 100-metrskih lopatic. Ko ceste postanejo pretesne Danes je transport velikanskih komponent vetrnih turbin omejen s cestno infrastrukturo. Vsak prevoz zahteva zapore, spremstvo, včasih celo prestavitev električnih kablov in razširjanje ovinkov. Stroški se zato hitro kopičijo, logistika pa se zaplete do te mere, da marsikateri projekt izgubi na izvedljivosti. Poleg tega so štev