NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

Da, tehnologija lahko povečuje stres, vendar ne sama po sebi. Večji problem so način uporabe, stalna dosegljivost, neprekinjena obvestila, pritisk hitrega odzivanja in dejstvo, da digitalna orodja pogosto brišejo mejo med delom, počitkom in spanjem. Raziskave kažejo, da je vpliv mešan: tehnologija lahko hkrati pomaga in škodi, pri čemer negativne posledice pogosteje občutijo ranljive skupine, mladostniki in ljudje v okolju “vedno dosegljiv”. To pomeni, da odgovor ni preprost “da” ali “ne”. Tehnologija je lahko koristno orodje, a pod določenimi pogoji postane tudi stalen vir mikrostresa, razpršene pozornosti in duševne utrujenosti. Pravo vprašanje zato ni le, koliko tehnologije uporabljamo, ampak kako, kdaj in za kaj jo uporabljamo. Zakaj tehnologija pogos

Znanstvena priporočila se spreminjajo zato, ker se spreminja količina in kakovost dokazov. Priporočilo ni enako mnenju, ampak je presoja najboljših podatkov, ki so v določenem trenutku na voljo. Ko se pojavijo boljše raziskave, več podatkov iz prakse ali drugačna ocena tveganj, se lahko spremeni tudi nasvet. To ni nujno znak zmede, ampak znak, da se znanje popravlja. Zakaj znanost včasih spremeni odgovor? Znanost ne deluje tako, da enkrat za vselej izreče dokončno resnico. Deluje tako, da preverja, primerja in popravlja razlage. Pri zdravju, prehrani, zdravilih ali okolju so prva priporočila pogosto oblikovana na podlagi omejenih podatkov. Pozneje je podatkov več: raziskave so večje, spremljanje traja dlje, posledice pa so bolje vidne. Foto: Naknadne spremembe razisk

Tehnologija svet povezuje tako, da zmanjšuje razdaljo med ljudmi, informacijami, storitvami in trgi. To danes ni vidno le pri sporočilih in videoklicih, ampak tudi pri delu na daljavo, spletnem učenju, javnih storitvah in hitrem dostopu do znanja. Toda ta povezanost ni samoumevna in ni enaka za vse: ITU ocenjuje, da je bilo leta 2025 na internetu približno 6 milijard ljudi, medtem ko jih je 2,2 milijarde ostalo brez povezave. To pomeni, da je vprašanje tehnologije hkrati tudi vprašanje dostopa, cene, znanja in varnosti. Zakaj ima tehnologija tako velik povezovalni učinek? Ker je postala osnovna infrastruktura vsakdanjega življenja. Prek nje danes ne potekajo le pogovori in sporočila, ampak tudi delo, izobraževanje, bančne storitve, upravni postopki, zdravstvene informacije

Odgovori, ki jih poda AI, so lahko zelo uporabni, niso pa sami po sebi zagotovilo za resnico. Najbolj zanesljivi so pri nalogah, kjer pomagajo razložiti, povzeti, preoblikovati ali urediti informacije, precej manj pa tam, kjer je potreben en sam natančen, preverjen in aktualen podatek. Glavno pravilo je preprosto: AI je dober pomočnik pri delu z informacijami, ni pa nadomestilo za preverjanje. Kdor to razliko razume, ga lahko uporablja koristno; kdor je ne razume, se lahko hitro opeče. Zakaj AI včasih zgreši tudi pri preprostih vprašanjih? Težava ni le v tem, da je kak model “slab”, ampak v načinu, kako taki sistemi delujejo. OpenAI v razlagi ob prispevku Why language models hallucinate pojasnjuje, da modeli včasih ustvarijo prepričljiv, vendar napačen odgovor, ker so

Pod dnom köbenhavnskega pristanišča so arheologi našli razbitine ladje Dannebroge, ene najbolj znanih danskih vojnih ladij iz začetka 19. stoletja. Odkritje ni pomembno le za zgodovino, ampak tudi za znanost: raziskovalci v skoraj ničelni vidljivosti preučujejo ostanke ladje, ki je leta 1801 zagorela, jo je zaneslo po vodi in jo je nato raznesla silovita eksplozija. Raziskave potekajo tudi zato, ker bo območje kmalu zajela gradnja nove mestne četrti Lynetteholm. Köbenhavn: Nekatere zgodbe se iz morja ne vrnejo nikoli. Druge potrebujejo več kot dve stoletji. Prav to se je zdaj zgodilo pri danski prestolnici, kjer so pod plastmi mulja in temne vode odkrili razbitino ladje Dannebroge, nekdanje paradne ladje danske mornarice. Za Dance to ni le arheološka najdba, ampak vrnitev pr

Pod ulicami sodobne Budimpešte se je skrivala najdba, ki je presenetila tudi arheologe. Med izkopavanji v delu mesta Óbuda so odprli približno 1.700 let star rimski sarkofag, ki je bil po dolgem času še vedno izjemno dobro ohranjen. Prav takšne najdbe so redke, saj grobnice skozi stoletja pogosto poškodujejo roparji, gradnje ali čas. Kje so našli sarkofag Odkritje prihaja z območja nekdanjega Aquincuma, pomembnega rimskega naselja ob Donavi. To območje je bilo v času rimskega imperija živahno središče, danes pa arheologi tam še vedno odkrivajo sledi vsakdanjega življenja, pokopov in mestne infrastrukture. Simvolična fotografija Rimskega naselja Tokrat so naleteli na kamniti sarkofag, katerega pokrov je bil še vedno trdno zaprt. Prav to je eden od razlogov, da

Na spletu zasebnosti praviloma ne zaščiti ena sama nastavitev, ampak nekaj osnovnih navad. Največ pomenijo tri stvari: da delimo manj osebnih podatkov, da bolje zaščitimo svoje račune in da bolj previdno ravnamo pri povezavah, aplikacijah ter dovoljenjih. Večina težav se ne začne pri velikem “vdoru”, ampak pri vsakdanjih malenkostih: istem geslu na več straneh, javno objavljenih podatkih ali nepremišljenem kliku. Zakaj je zasebnost na spletu več kot le tehnično vprašanje? Ker osebni podatki niso samo ime, priimek ali naslov. Mednje sodijo tudi lokacija, zgodovina iskanj, nakupne navade, fotografije, stiki, podatki o napravi in vzorci vedenja na spletu. Ko se takšni podatki povezujejo med seboj, lahko o človeku povedo precej več, kot se zdi na prvi pogled. Foto

Čeprav je večina kač, s katerimi se srečujemo, nenevarna in celo koristna, si jih nihče ne želi kot stalnih gostij na domačem dvorišču. Na srečo obstaja več naravnih in preverjenih načinov, s katerimi lahko dom in okolico naredite manj privlačna za te plazilce, ne da bi posegali po nevarnih strupih. S toplimi dnevi so srečanja s kačami pogostejša, kar pri mnogih povzroča nelagodje in strah. Kače imajo sicer pomembno vlogo v ekosistemu, predvsem pri nadzoru nad populacijo glodavcev in drugih škodljivcev, vendar je razumljivo, da jih želimo zadržati na varni razdalji od doma. Ključ je preprost: iščejo hrano in varno zavetje. Če jim odvzamete eno ali oboje, bo vaše dvorišče zanje hitro postalo nezanimivo. Najpomembnejši korak je urejena okolica. Visoka in go

Tehnologija škodi počutju takrat, ko ni več samo orodje, ampak začne urejati vaš dan. To se običajno ne pokaže najprej v številu ur, ampak v posledicah: spite slabše, ste bolj razdražljivi, težje se zberete ali ste manj prisotni v odnosih. Glavno vprašanje zato ni, koliko časa ste pred zaslonom, ampak ali vam je po uporabi dolgoročno bolje ali slabše. Kako najhitreje prepoznate, da je nekaj narobe? Najprej si postavite štiri zelo preprosta vprašanja: Ali zaradi telefona ali računalnika hodim spat pozneje? Ali sem po uporabi bolj miren ali bolj napet? Ali me zaslon med delom, učenjem ali pogovorom hitro “odnese”? Ali zaradi tehnologije opuščam stvari, po katerih se sicer počutim bolje? Če je odgovor na več teh vprašanj pogosto da, je to ž

Umetna inteligenca se lahko moti. Ne le pri zapletenih vprašanjih, ampak tudi pri datumih, imenih, številkah, virih in povzetkih dokumentov. Največja težava ni vedno v sami napaki, ampak v tem, da je odgovor pogosto napisan gladko, samozavestno in brez jasnega signala, da je lahko napačen. Prav zato je pomembno, da AI razumemo kot koristno pomoč, ne pa kot samodejno avtoriteto. Zakaj umetna inteligenca včasih poda napačen odgovor? Generativni modeli ne preverjajo resničnosti na enak način kot človek, ki odpre zakon, poišče izvirni članek ali primerja več virov med seboj. Njihov cilj je predvsem ustvariti odgovor, ki je jezikovno smiseln in verjeten glede na vprašanje. To pogosto deluje zelo dobro, ne pomeni pa, da je vsaka trditev tudi točna. Foto: Napačen odgovo