NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

V Južni Koreji v hotelu Lotte v Seulu snemajo natančne gibe zaposlenih, da bi z njimi urili humanoidne robote za delo v hotelirstvu, logistiki in industriji. Projekt kaže, kako resno država vstopa v tekmo na področju tako imenovane fizične umetne inteligence, a odpira tudi vprašanja o hitrosti razvoja in vplivu na delovna mesta. Seul: V prestižnem hotelu v južnokorejski prestolnici zaposleni med vsakodnevnimi opravili nosijo kamere na glavi, prsih in rokah. Tako nastajajo podrobni posnetki gibov pri zlaganju prtičkov, poliranju kozarcev in pripravi miz, ki jih podjetje RLWRLD uporablja za učenje robotov s petprstnimi rokami. Hotel kot učilnica za novo generacijo robotov Po navedbah podjetja sistem ne beleži le premikov rok, temveč tudi položaj prstov, kote sklep

V prihodnjih letih se tehnologija najverjetneje ne bo spremenila z enim samim velikim preskokom, ampak z več hkratnimi premiki. Najmočnejši bodo umetna inteligenca, avtomatizacija, naprednejši čipi, kibernetska varnost in postopno zorenje kvantnih tehnologij. Za uporabnike to pomeni manj vidne “gadget” novosti in več sprememb v načinu dela, učenja, zdravstva, javnih storitev in vsakdanjih odločitev. To ne bo prihodnost, v kateri bo vse povsem avtomatsko ali brez človeka. Bolj verjeten je svet, kjer bo tehnologija vse bolj prisotna v ozadju, človek pa bo moral bolje razumeti, kdaj ji zaupati, kdaj jo nadzorovati in kdaj ji postaviti mejo. Zakaj bo umetna inteligenca glavni motor sprememb? Umetna inteligenca bo v prihodnjih letih najvplivnejša zato, ker ni omejena na

Iskalniki delujejo v treh osnovnih korakih: najprej splet preiščejo z avtomatiziranimi programi, nato najdene strani shranijo in uredijo v velik indeks, na koncu pa ob uporabnikovi poizvedbi v delčku sekunde razvrstijo rezultate po verjetni uporabnosti. To pomeni, da iskalnik interneta ne “bere” sproti, ampak večinoma išče po svoji že zgrajeni zbirki podatkov. Zato tudi ni vsaka spletna stran vidna takoj, vsi rezultati pa niso enaki za vsakega uporabnika. Ko vtipkate vprašanje v iskalnik, se v ozadju ne zgodi en sam preprost pregled spleta. Deluje več sistemov hkrati: prepoznavanje pomena vprašanja, iskanje ustreznih strani, preverjanje kakovosti, odstranjevanje spama in prilagajanje rezultata jeziku, lokaciji ali vrsti naprave. Kaj iskalnik sploh počne? Iskalnik je

Električna mobilnost v Sloveniji ni več prihodnost, ampak realnost, ki jo mnogi vozniki že živijo vsak dan. Cene goriv ostajajo nepredvidljive, električni avtomobili postajajo dostopnejši, država pa tudi letos spodbuja prehod z nepovratnimi sredstvi. V maju se tako odpirajo prijave za subvencije za električne polnilnice, kar bo za številna gospodinjstva in podjetja priložnost za občutno nižjo investicijo. Toda strokovnjaki opozarjajo: največja napaka je, da ljudje o polnilnici začnejo razmišljati šele po nakupu električnega vozila. Zakaj je domača polnilnica danes skoraj nujna? Velik del uporabnikov električnih vozil ugotovi, da javna infrastruktura sicer raste, vendar domače polnjenje ostaja daleč najbolj praktična rešitev. Ne gre zgolj za udobje, ampak pre

Kratek odgovor je: pri delu otrok in mladostnikov da, vendar ne zato, ker bi bila sama tehnologija nujno “slabša” kot nekoč, temveč zato, ker je postala stalno prisotna, težje omejljiva in pogosto namenoma zasnovana tako, da zadržuje pozornost. To še ne pomeni, da je vsak otrok odvisen. Pomeni pa, da je problematična raba digitalnih medijev danes bolj pogosta, bolj zgodnja in bolj vpeta v vsakdanje življenje kot pred desetletjem. Vprašanje zato ni samo, koliko časa otrok preživi pred zaslonom. Bolj pomembno je, kaj tam počne, kako težko neha, ali zaradi tega trpijo spanec, gibanje, šola, odnosi ali razpoloženje in ali je zaslon postal glavni način pomiritve, zabave ali bega. Kaj sploh pomeni, da je otrok “odvisen od tehnologije”? V pogovornem jeziku starši

Družba se hitremu razvoju umetne inteligence ne prilagaja z eno veliko potezo, temveč v štirih vzporednih smereh: z novimi pravili, z učenjem novih veščin, s spremembami v šolah in na delovnih mestih ter z večjim pritiskom na preglednost in odgovornost. Jedro prilagajanja ni vprašanje, ali bo AI ostala, ampak kako jo bodo ljudje uporabljali tako, da ne bo spodkopala zaupanja, dela in osnovnih pravic. V Evropi je ta premik že zelo konkreten, saj del pravil iz Akta o umetni inteligenci velja od 2. februarja 2025. To pomeni, da se razprava počasi premika stran od navdušenja nad novimi orodji in bližje vprašanju, kdo nosi odgovornost, kdo se mora dodatno usposobiti in kje so meje avtomatizacije. AI ni več le tehnološka novost. Postaja del infrastrukture vsakdanjega dela,

Deljenje informacij postane tvegano takrat, ko objava ali posredovanje omogoči več, kot ste nameravali: prepoznavo osebe, dostop do računa, razkritje navad, lokacije, zdravja, financ ali povezovanje več manjših podatkov v jasno sliko o vašem življenju. Tveganje torej ni omejeno na gesla in številke kartic. Pogosto nastane že pri navidez nedolžnih podatkih, če jih kdo lahko združi, shrani ali uporabi zunaj prvotnega konteksta. To velja za družbena omrežja, zasebna sporočila, spletne obrazce, aplikacije in tudi za delovno okolje. Informacija ni tvegana samo zaradi vsebine, ampak tudi zaradi časa, občinstva, namena in možnosti nadaljnjega širjenja. Zakaj tveganje ni samo v “občutljivih podatkih”? Velik del napačnega občutka varnosti nastane zato, ker ljudje

Da, tehnologija lahko povečuje stres, vendar ne sama po sebi. Večji problem so način uporabe, stalna dosegljivost, neprekinjena obvestila, pritisk hitrega odzivanja in dejstvo, da digitalna orodja pogosto brišejo mejo med delom, počitkom in spanjem. Raziskave kažejo, da je vpliv mešan: tehnologija lahko hkrati pomaga in škodi, pri čemer negativne posledice pogosteje občutijo ranljive skupine, mladostniki in ljudje v okolju “vedno dosegljiv”. To pomeni, da odgovor ni preprost “da” ali “ne”. Tehnologija je lahko koristno orodje, a pod določenimi pogoji postane tudi stalen vir mikrostresa, razpršene pozornosti in duševne utrujenosti. Pravo vprašanje zato ni le, koliko tehnologije uporabljamo, ampak kako, kdaj in za kaj jo uporabljamo. Zakaj tehnologija pogos

Znanstvena priporočila se spreminjajo zato, ker se spreminja količina in kakovost dokazov. Priporočilo ni enako mnenju, ampak je presoja najboljših podatkov, ki so v določenem trenutku na voljo. Ko se pojavijo boljše raziskave, več podatkov iz prakse ali drugačna ocena tveganj, se lahko spremeni tudi nasvet. To ni nujno znak zmede, ampak znak, da se znanje popravlja. Zakaj znanost včasih spremeni odgovor? Znanost ne deluje tako, da enkrat za vselej izreče dokončno resnico. Deluje tako, da preverja, primerja in popravlja razlage. Pri zdravju, prehrani, zdravilih ali okolju so prva priporočila pogosto oblikovana na podlagi omejenih podatkov. Pozneje je podatkov več: raziskave so večje, spremljanje traja dlje, posledice pa so bolje vidne. Foto: Naknadne spremembe razisk

Tehnologija svet povezuje tako, da zmanjšuje razdaljo med ljudmi, informacijami, storitvami in trgi. To danes ni vidno le pri sporočilih in videoklicih, ampak tudi pri delu na daljavo, spletnem učenju, javnih storitvah in hitrem dostopu do znanja. Toda ta povezanost ni samoumevna in ni enaka za vse: ITU ocenjuje, da je bilo leta 2025 na internetu približno 6 milijard ljudi, medtem ko jih je 2,2 milijarde ostalo brez povezave. To pomeni, da je vprašanje tehnologije hkrati tudi vprašanje dostopa, cene, znanja in varnosti. Zakaj ima tehnologija tako velik povezovalni učinek? Ker je postala osnovna infrastruktura vsakdanjega življenja. Prek nje danes ne potekajo le pogovori in sporočila, ampak tudi delo, izobraževanje, bančne storitve, upravni postopki, zdravstvene informacije