Nočno nebo bo v teh dneh krasil poseben pojav, prva superluna letošnjega leta, imenovana tudi Žetvena luna. Gre za astronomski dogodek, ki navdušuje tako znanstvenike kot ljubitelje neba po vsem svetu. Kaj sploh je superluna? Superluna nastane, ko se polna luna ujame z njenim najbližjim položajem Zemlji, točko, imenovano perigej. Takrat je luna približno 30.000 kilometrov bližje kot običajno, zaradi česar se zdi do 14 % večja in do 30 % svetlejša. Čeprav izraz superluna ni uradno znanstven, astronomi pojav opisujejo kot perigejski syzygy, ko se Sonce, Zemlja in Luna poravnajo v skoraj popolni liniji. View this post on Instagram A post shared by India Today (@indiatoday) Kdaj bo vidna? Najlepši razgled na letošnjo superluno bomo imeli v

Vsako jesen po svetu potekajo tekmovanja, kjer pridelovalci razkazujejo svoje oranžne velikanke – buče, težke tudi več kot tono. A njihova rast ni naključje. Za temi orjaki stoji natančna kombinacija genetike, kemije tal in celo fizike rastlinskih tkiv. Znanstvena osnova rasti Vse se začne pri pravilni genetiki. Najbolj znana sorta za gojenje velikanskih buč je Cucurbita maxima Atlantic Giant, ki jo je razvil Kanadčan Howard Dill. Ta hibrid ima izjemno sposobnost shranjevanja vode in hranil, saj so njegova vlakna in lupina posebej elastična, zato lahko buča raste, ne da bi počila. View this post on Instagram A post shared by Northeast Giant Pumpkin (@northeastgiantpumpkin) Fizik David Hu z Georgia Tech je v svojih raziskavah pojasnil, da buče

Ledeniki v Švici so letos doživeli izjemno močno taljenje, izgubili so približno 3 % svoje celotne mase. Gre za četrti največji upad v zgodovini meritev, opozarjajo švicarski znanstveniki. Ta številka je še toliko bolj skrb vzbujajoča, ker se je v zadnjem desetletju stalilo že četrtina vseh ledenikov v državi. Kaj razkrivajo podatki Raziskavo je izvedel program GLAMOS (Swiss Glacier Monitoring Network), ki meri stanje ledenikov v sodelovanju z Akademijo znanosti. Analize kažejo, da so ključni vzroki letošnjega pospešenega taljenja nizka količina snega pozimi, rekordne temperature poleti in zgodnji začetek taljenja že spomladi. Zaradi redke snežne odeje so ledene ploskve ostale nezaščitene, sončna toplota pa je neposredno pospešila izgubo ledu. Foto: Taljen

Po več kot pol stoletja od zadnje misije Apollo se človeštvo vrača na pot okoli Lune. NASA je uradno potrdila, da bo misija Artemis II, prva z astronavti v okviru novega luninega programa, pripravljena na izstrelitev že v začetku leta 2026, natančneje v oknu od februarja do aprila, s ciljem začetka 5. februarja. Posadka, ki piše zgodovino Na krovu vesoljske ladje Orion bodo štirje astronavti: Reid Wiseman – poveljnik misije, izkušen testni pilot in nekdanji član ISS, Victor Glover – pilot, prvi temnopolti astronavt, ki bo krožil okoli Lune, Christina Koch – specialistka misije, znana po najdaljšem neprekinjenem poletu v vesolju ženske, Jeremy Hansen – kanadski predstavnik, prvi izven ZDA, ki bo sodeloval v luninem programu. View this po

Letala so že dolgo med največjimi povzročitelji hrupa v mestih. Ljudje, ki živijo v bližini letališč, dobro poznajo neprespane noči, stres in občutek, da kakovost življenja nikoli ne pride do prave tišine. A po novi raziskavi utegne biti v prihodnjih desetletjih še slabše. Razlog? Ne le rast prometa, temveč tudi podnebne spremembe. Kaj ugotavlja raziskava Raziskovalci so pregledali podatke z 30 evropskih letališč in jih primerjali s podnebnimi modeli. Ugotovili so, da toplejši zrak, ki je manj gost, zmanjša vzgon pri vzletu. Letala se zato vzpenjajo počasneje in ostanejo bližje tlom dlje časa, s čimer se glasen hrup razlega širše. Naklon vzpenjanja bi se lahko v povprečju zmanjšal za 1 do 3 %, na posebej vroče dneve pa tudi do 7,5 %. To pomeni, da se

Ko so raziskovalci dobili priložnost analizirati genetski material 117-letne ženske, so pričakovali, da bodo našli jasne odgovore na vprašanje, zakaj je njeno telo zdržalo tako dolgo. Namesto tega so naleteli na vrsto ugotovitev, ki so jih hkrati navdušile in zmedle. Nekatere stvari so bile skladne z znanimi procesi staranja, druge pa jih preprosto niso znale razložiti. Kdo je bila 117-letnica in kaj so raziskovali Gre za Mario Branyas Morera, ki je veljala za najstarejšo živečo osebo na svetu. Rojena v začetku 20. stoletja je preživela tri vojne in več pandemij, ob tem pa ohranila presenetljivo dobro zdravje. Njena DNK je postala dragocen vir informacij o tem, kako telo lahko kljubuje času. View this post on Instagram A post shared by ABC News (@

Ko govorimo o obnovljivi energiji, pogosto razmišljamo o vetrnih elektrarnah kot o elegantnih konstrukcijah, ki tiho spreminjajo veter v elektriko. A še preden se lopatice vrtijo, se pojavi manj glamurozen, a ključen problem: kako ogromne dele turbin sploh pripeljati do lokacije gradnje? Cestni transport je prava logistična nočna mora, od ozkih cest do tunelov in ovinkov, ki preprosto niso narejeni za 100-metrskih lopatic. Ko ceste postanejo pretesne Danes je transport velikanskih komponent vetrnih turbin omejen s cestno infrastrukturo. Vsak prevoz zahteva zapore, spremstvo, včasih celo prestavitev električnih kablov in razširjanje ovinkov. Stroški se zato hitro kopičijo, logistika pa se zaplete do te mere, da marsikateri projekt izgubi na izvedljivosti. Poleg tega so štev

Prvi tedni po rojstvu otroka so mešanica vsega. Veselje, neprespane noči, občutek, da se svet vrti okoli drobcenega bitja. Prav v tem času pa so ženske, opozarja nova raziskava, precej bolj ranljive za duševne motnje. Najpogosteje gre za poporodno depresijo in poporodno anksioznost, ki lahko vplivata tako na mamo kot na otroka in odnose v družini. Kaj pomenita ti dve motnji? Poporodna depresija ni zgolj “baby blues”, ki po nekaj dneh mine. Gre za globlje stanje, v katerem se pojavijo dolgotrajna otožnost, izguba veselja, občutki krivde. Včasih celo težava, da bi mama navezala stik z dojenčkom. Pri poporodni anksioznosti je zgodba drugačna, a nič manj zahtevna. Pretirana skrb, nespečnost, napetost, v hujših primerih panični napadi. To ni navadna zaskrbljenost,

V zadnjem desetletju se pogosto sliši opozorilo, da se vse več ljudi, mlajših od 50 let, srečuje z diagnozo raka. Vrste bolezni, ki so bile v preteklosti značilne predvsem za starejšo populacijo, se zdaj pojavljajo tudi pri mlajših odraslih. A vprašanje je: gre res za pravo rast primerov ali pa zdravniki le odkrivajo več tistega, kar je nekoč ostalo neopaženo? Pod drobnogledom milijoni primerov Obsežne ameriške analize so zajele več kot dva milijona primerov raka pri osebah med 15. in 49. letom. Ugotovili so, da ima kar 14 od 33 vrst rakov v zadnjih letih naraščajočo pojavnost v tej starostni skupini. Več kot polovica zgodnjih diagnoz se pojavi pri ženskah. Toda ko so raziskovalci podrobneje pogledali podatke, so našli zanimivo razliko: čeprav se je števi

Pitje alkohola, pa naj gre za kozarec vina ob večerji, pivo po službi ali redno popivanje ob koncu tedna – ni tako nedolžno, kot se pogosto verjame. Najnovejša obsežna raziskava, objavljena v priznani medicinski reviji, je pokazala nekaj, kar bo marsikoga presenetilo: vsaka količina alkohola poveča tveganje za demenco. In to ne glede na to, ali je posameznik genetsko bolj nagnjen k bolezni ali ne. Kaj so ugotovili raziskovalci Ekipa znanstvenikov je analizirala podatke več kot pol milijona ljudi iz Združenega kraljestva in Združenih držav. Udeleženci so več let poročali o svojih navadah glede pitja, kar je raziskovalcem omogočilo vpogled v dolgoročne posledice. A tu se niso ustavili, v študijo so vključili tudi genetske podatke več kot 2,4 milijona posameznikov,