Presenetljivi rezultati raziskave: tretjina mater po porodu doživlja duševne motnje
Prvi tedni po rojstvu otroka so mešanica vsega. Veselje, neprespane noči, občutek, da se svet vrti okoli drobcenega bitja. Prav v tem času pa so ženske, opozarja nova raziskava, precej bolj ranljive za duševne motnje. Najpogosteje gre za poporodno depresijo in poporodno anksioznost, ki lahko vplivata tako na mamo kot na otroka in odnose v družini.
Kaj pomenita ti dve motnji?
Poporodna depresija ni zgolj “baby blues”, ki po nekaj dneh mine. Gre za globlje stanje, v katerem se pojavijo dolgotrajna otožnost, izguba veselja, občutki krivde. Včasih celo težava, da bi mama navezala stik z dojenčkom.
Pri poporodni anksioznosti je zgodba drugačna, a nič manj zahtevna. Pretirana skrb, nespečnost, napetost, v hujših primerih panični napadi. To ni navadna zaskrbljenost, ampak stalna napetost, ki ne popusti.
Zakaj prav po porodu?
Razlogov je več. Hormoni po rojstvu naredijo svoje in močno vplivajo na razpoloženje. Pomanjkanje spanja, utrujenost in psihološki pritiski (od finančnih skrbi do občutka, da si prepuščena sama sebi) samo še dodajo svoje. Če je ženska že prej imela težave z depresijo ali tesnobo, je tveganje še večje.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima približno ena od šestih mater po svetu simptome poporodne depresije. V nekaterih državah je delež še višji.
Kaj pravijo raziskave: številke govorijo same zase
Ena večjih raziskav, objavljena v Journal of Affective Disorders, je spremljala ženske pred nosečnostjo, med njo in po porodu ter iskala vzorce, ki vodijo v depresijo ali anksioznost. Ugotovitve so pokazale, da se ti dve stanji pogosto prepletata, a imata tudi svoje posebne sprožilce. Med skupne dejavnike tveganja sodijo že obstoječe duševne težave, simptomi tesnobe ali depresije v času nosečnosti ter pomanjkanje socialne podpore. Posebej močan sprožilec poporodne anksioznosti pa se je pokazal stres v prvih tednih po rojstvu otroka, bodisi zaradi finančnih obremenitev bodisi zaradi napetih odnosov v družini.
Raziskovalci poudarjajo, da je ravno zgodnje obdobje po porodu ključno za pravočasno prepoznavo in obravnavo težav. Še ena zanimiva ugotovitev: anksioznost po porodu je pogostejša, kot se je domnevalo. Italijanska raziskava je denimo pokazala, da je imelo kar 34,5 % žensk med prvim in 24. tednom po porodu izrazite simptome tesnobe. Takšne številke so jasen opomin, da ne gre za obrobno temo, ampak za javnozdravstveni izziv, ki kliče po večji pozornosti, sistematičnem presejanju in lažjem dostopu do strokovne pomoči.
Posledice za mamo, otroka in družino
Nezdravljene težave lahko zamajejo temelje – od materinega počutja do navezanosti z otrokom. Raziskave kažejo, da dolgotrajna depresija lahko vpliva tudi na otrokovo čustveno in kognitivno rast. Vpliva pa seveda tudi na partnerske odnose in širšo družino.
Kje poiskati pomoč?
Danes zdravniki in babice vse pogosteje izvajajo presejalne teste, na primer Edinburgh Postnatal Depression Scale, s katerimi poskušajo ujeti prve znake. Čeprav je marsikateri materi težko priznati, da potrebuje pomoč, je prav to ključni korak. Na voljo so psihoterapija, podporne skupine in, v hujših primerih, zdravila pod zdravniškim nadzorom.
Materinstvo je lahko čarobno in hkrati naporno. Nova raziskava je samo še en dokaz, da duševno zdravje po porodu ne sme ostati v ozadju. Prepoznati znake, ponuditi pravočasno podporo in zmanjšati stigmo – to pomeni, da bodo mame v svojo novo vlogo vstopile bolj mirno in samozavestno.
Pripravil: J.P.
Vir: WHO, Nature, BMC Pregnancy and Childbirth, Journal of Affective Disorders, Pexels
