Hobotnice so med najbolj nenavadnimi prebivalci oceanov, inteligentne, gibčne in oborožene z osmimi rokami, ki se gibljejo skoraj neodvisno. Nova raziskava pa je razkrila, da teh osem okončin ni enakovredno v uporabi. Čeprav hobotnice nimajo »dominantne roke« kot ljudje, sprednji par okončin najpogosteje uporabljajo za raziskovanje, tipanje in iskanje hrane, medtem ko zadnje noge služijo predvsem kot podpora pri gibanju. Vse roke so sposobne vsega – a imajo svoje naloge Biologi so več let analizirali videoposnetke divjih hobotnic v Atlantskem oceanu in Karibskem morju. V posnetkih so hobotnice plavale, lezle, se dvigale in lovile plen. Rezultati so pokazali jasno porazdelitev dela: vse roke so sposobne izvajati različne naloge, vendar hobotnice približno 60 odstotkov dej

Več kot desetletje so znanstveniki tipali v temi in ugibali, kaj se dogaja z milijardami morskih zvezd, ki so od leta 2013 množično izginjale vzdolž pacifiške obale Severne Amerike. Skrivnostna bolezen, poimenovana sea star wasting disease, je v nekaj letih dobesedno preoblikovala morski svet – od Mehike do Aljaske. Neznani morilec oceanov Bolezen se je širila neverjetno hitro, prizadela pa je več kot 20 vrst. Najbolj je nastradala sončnična morska zvezda, ena največjih vrst na svetu, ki je izgubila kar 90 % populacije že v prvih petih letih. Simptomi so bili srhljivi: na telesih so se pojavile razjede, roke so se zvijale in odpadale, tkivo se je dobesedno razkrojilo, dokler ni od živali ostala le sluzasta gmota. Dolgo so domnevali, da je krivec virus, a se je zdaj poka

Znanstveniki so v jugovzhodni Aziji in na jugu Kitajske razkrili izjemno arheološko odkritje – najstarejše znane mumificirane ostanke na svetu. Njihova starost sega več kot 10 000 let v preteklost, kar jih postavlja daleč pred znamenite egipčanske mumije. Dim namesto soli in povojev V Egiptu so bila telesa praviloma mumificirana z uporabo soli, naravnih smol in zavijanja v platnene povoje. A raziskovalci so zdaj odkrili povsem drugačen pristop. Starodavne skupnosti v jugovzhodni Aziji so umrle pokojnike obdelovale tako, da so njihova telesa počasi izsušili z dimom. Ta metoda, ki bi jo lahko imenovali dimna mumifikacija, je preprečila razpad tkiv in kostem pustila značilne kemične ter barvne sledi. Znanstveniki so ugotovili, da so bili pokojni pogosto položeni v skrč

V Vzhodnem Yorkshiru v Združenem kraljestvu poteka pomembna pobuda za obnovo enega najbolj posebnih naravnih in kulturnih primerkov – okostja kita glavača, znanega kot »Constable Moby« oziroma ljubkovalno »Mo«. Cilj projekta je zbrati 80.000 funtov, s katerimi bi zagotovili zaščito in ponovno oživitev te dragocene dediščine. Zgodba kita in literarna dediščina »Mo« je bil samec, dolg približno 18 metrov, ki se je aprila 1825 naplavil na obalo Tunstall pri Withernseaju. Njegove ostanke so prevzeli lastniki dvorca Burton Constable (ki sega v 13. stoletje) in jih v 30. letih 19. stoletja namestili na železno konstrukcijo ter razstavili javnosti. Čeprav je bil kit dolgo zanemarjen, njegov pomen presega lokalne meje. Ameriški pisatelj Herman Melville ga je namre

Naj­novejši podatki ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) razkrivajo zanimiv obrat pri spolno prenosljivih boleznih v ZDA. Medtem ko se število primerov gonoreje, klamidije in sifilisa pri odraslih že drugo leto zapored zmanjšuje, okužbe s prirojenim sifilisom pri novorojenčkih še naprej naraščajo. Statistika in trendi Za leto 2024 začasni podatki kažejo: približno 1,5 milijona primerov klamidije, 543.000 primerov gonoreje, več kot 190.000 primerov sifilisa. Skupaj so zdravstvene oblasti prijavile več kot 2,2 milijona primerov, kar je približno 9 % manj kot leto prej. Najizrazitejši padec so zaznali pri nalezljivejših oblikah sifilisa, kjer je bilo primerov kar 22 % manj. Raziskovalci ta premik povezujejo tudi z vse pogostejšo u

Jezidi, starodavna verska manjšina v Iraku, so skozi stoletja prestajali preganjanja, vojne in nasilne poskuse izbrisa njihove kulture. Eden najhujših udarcev je bil genocid leta 2014, ko je teroristična skupina ISIS uničila številne njihove vasi, templje in svetišča. Vendar pa se med ruševinami preteklosti pojavljajo novi žarki upanja. Muzejska najdba: Most do identitete V enem od iraških muzejev je bil odkrit arhiv fotografij, ki prikazuje vsakdanje življenje jezidske skupnosti, njihova oblačila, praznovanja in obrede iz prejšnjega stoletja. Gre za posnetke, ki so bili desetletja pozabljeni v skladiščih, danes pa imajo neprecenljivo vrednost. Povezava generacij: Za mnoge Jezide te fotografije niso le zgodovinski artefakti, temveč most do identitete, ki so jo

V orbito je bil uspešno izstreljen najnovejši satelit za kartiranje Zemlje, iz katerega so že prispeli prvi radarski posnetki. Znanstveniki pravijo, da gre za pomemben mejnik v spremljanju planeta, saj omogoča natančno opazovanje podnebnih sprememb, naravnih nesreč in okoljskih procesov, ki so bili do zdaj pogosto nevidni. Prednost nove tehnologije je prav v tem, da deluje ne glede na vreme in uro dneva, satelit lahko slika tako podnevi kot ponoči. Kaj prikazujejo prve slike? Med prvimi objavljenimi posnetki je pogled na otok Mount Desert ob obali ameriške zvezne države Maine. Na radarski sliki se voda prikaže kot temna, gozdovi kot zeleni, trde površine, kot so stavbe in gola tla, pa zasijejo v magenta barvi. Druga slika prikazuje kmetijska zemljišča in mokrišča v Sev

Mednarodna skupnost je dosegla pomemben mejnik – države so ratificirale prvo svetovno pogodbo za zaščito mednarodnih voda, znano kot High Seas Treaty oziroma Sporazum o biotski raznovrstnosti onkraj nacionalne jurisdikcije (BBNJ). Pogodba bo začela veljati 120 dni po tem, ko je bila oddana 60. ratifikacija – odločilni podpis je prispeval Maroko. Gre za zgodovinski korak, saj skoraj polovica površine Zemlje in dve tretjini vseh oceanov doslej nista imeli enotnega pravnega okvira za varstvo narave. Zakaj so mednarodne vode ranljive? Vode onkraj nacionalnih meja so pogosto obravnavane kot »nikogaršnja lastnina«. Posledica so pretiran ribolov, onesnaževanje, podnebne spremembe in nevarnost rudarjenja morskega dna. Do zdaj so obstajali le delni dogovori, ne pa celovit

Nedavne izjave nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa so sprožile burne odzive – pri nosečnicah, zdravnikih in tudi v širši javnosti. Tokrat je opozoril na domnevne nevarnosti uporabe zdravila Tylenol v nosečnosti in spet dvignil prah s svojimi dvomi o cepivih. Za mnoge so bile njegove besede vir zaskrbljenosti, za druge pa razlog za jezo. Kaj je dejal Trump? Na tiskovni konferenci 22. septembra 2025 je Trump izjavil, da naj bi uporaba Tylenola (acetaminofen oziroma paracetamol) v nosečnosti povečala tveganje za avtizem pri otrocih. Nosečnicam je celo svetoval, naj »vztrajajo brez Tylenola«. Ob tem je ponovil svoje stare pomisleke glede cepiv, predlagal je, da se cepljenja izvajajo ločeno, ne v sklopih, ter namignil na vprašljive sestavine. Napovedal je tudi, da b

V Združenih državah Amerike je par praznoval rojstvo sina, spočetega iz darovanega zarodka, ki je bil zamrznjen kar 30 let. Zveni skoraj neverjetno, pa vendar to ni več osamljen primer. Vse pogosteje po svetu prihajajo na svet otroci, katerih začetki segajo desetletja nazaj, v laboratorij in posodico s tekočim dušikom. Kaj pomeni zamrzovanje zarodkov? Zamrzovanje je del postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo (IVF). Ob postopku zdravniki običajno pridobijo več jajčnih celic, jih oplodijo in nato izberejo tiste zarodke, ki kažejo največ potenciala. Nekaj jih prenesejo v maternico, ostale pa shranijo. Ti lahko čakajo na naslednji poskus, včasih pa postanejo darovani drugim parom. Foto: Zmrznjen zarodek Danes se uporablja metoda vitrifikacije, to je hitro zamrzo