NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

Ste bili ravno vi tam, ko se je zgodilo nekaj, kar bi morala videti vsa Slovenija? Morda imate na telefonu posnetek prometne nesreče, nenavadnega dogodka, močnega neurja ali prizora, ki je ljudi nasmejal, pa ste ga doslej pokazali le prijateljem. Bralci lahko z enim klikom postanejo avtorji in za objavo prejmejo do 20 evrov Portal Nadlani.si je uvedel funkcijo Story, ki uporabnikom omogoča objavo lastnih fotografij ali videoposnetkov neposredno na platformi. Če uredništvo objavo izbere in jo vključi v članek, avtor prejme denarno nagrado v višini od 5 do 20 evrov. Nadlani.si vam ponuja posebno priložnost. Objavite svoj Story in za to prejmete denarno nagrado! [single_story id="180910"] Kako sodelujete Izberite ali posnemite zanimivo vsebino – lahko gre za po

Ko se v iskalnik vpiše trendi 2026, ljudje običajno ne iščejo še ene liste modnih “novosti”, ki se čez dva meseca pozabijo. Iščejo signal, kaj se res premika in zakaj bo to vplivalo na delo, nakupovanje, varnost, zdravje in na to, kaj bomo imeli za “normalno” v digitalnem svetu. In ravno tukaj so trendi 2026 zanimivi: niso samo napoved, ampak povzetek smeri, ki so se že začele, v 2026 pa postajajo dovolj močne, da jih opaziš vsak dan. Zakaj trendi 2026 niso naključje Trendi praviloma nastanejo, ko se hkrati premaknejo tehnologija, navade ljudi in ekonomija. Danes se to dogaja pospešeno. Umetna inteligenca se seli iz “orodij” v ozadje sistemov, potrošniki so bolj previdni, podjetja pa imajo vse več podatkov, a tudi več tveganj. Zato trendi 2026 niso ena sa

Tehnologija koncentracije ne “uniči”, jo pa z obvestili in preklapljanjem razbije hitreje, kot si mislimo. Vpliv tehnologije na koncentracijo je največkrat zelo konkreten: poveča število prekinitev in nas potiska v stalno menjavanje nalog. To ne pomeni, da postanemo “slabši” ali leni pomeni, da možgani delajo v okolju, kjer je pozornost neprestano na preizkušnji. Dobra novica je, da tehnologija ni samo motnja; lahko je tudi filter, ki nam pomaga ohraniti mirnejši tok dela, če je nastavljena in uporabljena tako, da zmanjšuje šum. Ključna razlika je, ali tehnologija upravlja naš tempo ali ga upravljamo mi. Zakaj nas tehnologija prekinja tudi, ko je ne uporabljamo? Včasih se koncentracija sesuje, še preden karkoli kliknemo. Že sam zvok obvestila ali kratek pog

Umetna inteligenca že vpliva na vaš vsakdan največkrat tako, da jo sploh ne opazite. Deluje v ozadju telefona, banke, navigacije, spletnih platform in orodij v službi: razvršča, napoveduje, filtrira in včasih tudi odloča. Njena največja moč ni v “človeškem pogovoru”, temveč v tem, da z drobnimi posegi tiho spreminja, kaj vidite, kaj preskočite in kako hitro nekaj uredite. Zato ni ključno vprašanje, ali jo uporabljate, ampak kje jo uporabljate in kakšne posledice ima to v praksi. Kaj se dogaja v ozadju vaših klikov? Najpogostejša oblika, v kateri se umetna inteligenca prikrade v življenje, je preprosta: priporočila in razvrščanje. Ne opazite je kot “tehnologije”, temveč kot občutek, da aplikacija nekako že ve, kaj iščete. V resnici sistem sklepa iz

Umetna inteligenca se lahko moti, tudi takrat, ko zveni povsem prepričljivo. Napake nastanejo, ker modeli pogosto sklepajo verjetnostno iz podatkov in konteksta, ne pa tako, da bi “vedeli”, kaj je res. Pri generativni AI so pogoste tudi t. i. halucinacije: tekoče napisani odgovori, ki vsebujejo izmišljena ali nepodprta dejstva. Zato je smiselno vedeti, kdaj AI pomaga in kdaj jo je treba obravnavati kot nepreverjen osnutek. Zakaj se AI sploh moti? Eden ključnih razlogov je, da mnogi sistemi niso zasnovani kot “detektor resnice”, ampak kot orodja za napovedovanje najverjetnejšega odgovora glede na vzorce v učnih podatkih. Če so podatki delno napačni, neuravnoteženi ali zastareli, bo takšna tudi napoved. Pri jezikovnih modelih se to pokaže v dveh tipičnih oblikah:

Elektrifikacija je ena tistih sprememb, ki se na prvi pogled zdi oddaljena in tehnična, v resnici pa je že precej vsakdanja. Gre za prehod naprav in procesov, ki so prej temeljili na bencinu, dizlu, kurilnem olju ali plinu, na uporabo električne energije. To ni samo modna muha, ampak odgovor na tri zelo konkretne pritiske: ceno energentov, zanesljivost oskrbe in zmanjševanje izpustov. Hkrati je elektrika posebna zato, ker je “platforma”. Lahko jo proizvajamo na več načinov in jo porabljamo zelo učinkovito. Ko enkrat zamenjaš tehnologijo na koncu verige, se lahko koristi pokažejo na več ravneh: manj vzdrževanja, tišje delovanje, boljši nadzor porabe in pogosto tudi nižji stroški na prevoženi kilometer ali proizvedeno kilovatno uro toplote. Zakaj se o elektrifikacij

Umetna inteligenca je v izobraževanje vstopila tiho: najprej kot pomoč pri razlagi, potem kot “rešitev” za nalogo, danes pa kot stalna spremljevalka, ki je dosegljiva v žepu. Vpliv je resničen in dvojen: AI lahko naredi učenje bolj prilagodljivo in učitelju prihrani čas, lahko pa tudi zakrije, kaj učenec zares razume. Če želimo pošteno izobraževanje, moramo ločiti med uporabo, ki krepi mišljenje, in uporabo, ki ga nadomesti. Zakaj je AI vstopila v izobraževanje hitreje kot prejšnje tehnologije? Ker ne zahteva posebne infrastrukture. Generativna orodja delujejo v brskalniku, odziv dobimo v nekaj sekundah, prag vstopa je skoraj ničeln. V šolstvu smo vajeni, da nove rešitve pridejo prek projektov, opreme, učnih priprav in usposabljanj. Tokrat je obratno: učenci

Zdravo je toliko časa pred zasloni, kolikor ne začne krniti spanja, gibanja, šole/službe in odnosov. Pri otrocih so smernice strožje (pri najmlajših zasloni praviloma niso priporočeni, pri predšolskih je priporočilo največ okoli ene ure dnevno), pri mladostnikih in odraslih pa “varna meja” ni ena številka, ampak je odvisna od tega, ali zasloni izrivajo ključne navade. Najbolj zanesljiv znak, da je časa preveč, ni število minut, ampak posledica: slabše spanje, manj gibanja, razdražljivost, utrujenost oči ali težave z zbranostjo. Zakaj je “preveč” časa pred zasloni sploh problem? Zasloni sami po sebi niso “škodljivi predmet”. Problem nastane, ko uporaba postane dolga, neprekinjena in pozna. Takrat se združi več učinkov: oči dlje časa gledajo v bli

Varnost naprav ni zagotovljena že zato, ker je telefon nov ali ker računalnik “normalno dela”. Resnica je preprosta: naprave so varne toliko, kolikor so posodobljene, zaklenjene in pripravljene na najpogostejše scenarije izgubo, krajo, okuženo priponko ali prevzet račun. Večina incidentov se ne začne z vrhunskim vdorom, ampak z majhno luknjo, ki jo spregledamo v rutini. In ravno zato se splača razumeti, kje so realna tveganja in kaj v praksi najbolj okrepi varnost. Zakaj varnost naprav ni samoumevna? Ker naprave niso samo “predmeti”, ampak programska oprema na bateriji. Telefon, računalnik, tablica, pametna ura vse to dobiva popravke, ker ima ranljivosti. In tu je prva resnica: varnost naprav je močno odvisna od tega, ali proizvajalec posodobitve sploh še izdaja in

Na srečo je prav tako preprosto preveriti, ali vas nekdo nadzira na ta način. Z naraščanjem spletnih prevar in napadov se državljani vse pogosteje bojijo hekerjev, ki bi lahko dostopali do podatkov, shranjenih v različnih aplikacijah na mobilnih napravah. A strokovnjaki opozarjajo: grožnje so običajno veliko bližje, kot si mislimo. V tem duhu so odprli razpravo o vprašanju, ali sploh veste, kako preveriti, ali nekdo vohuni za vašim računom WhatsApp. Po družbenih omrežjih so se začeli širiti videoposnetki, v katerih ljudje razlagajo, kako so ugotovili, da imajo njihovi partnerji dostop do njihovega WhatsApp računa, ne da bi se tega sploh zavedali, poroča Forbes. Lahko vam nekdo na skrivaj bere sporočila Oseba lahko vaš račun na skrivaj klonira na svojo e