NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

Zdravo je toliko časa pred zasloni, kolikor ne začne krniti spanja, gibanja, šole/službe in odnosov. Pri otrocih so smernice strožje (pri najmlajših zasloni praviloma niso priporočeni, pri predšolskih je priporočilo največ okoli ene ure dnevno), pri mladostnikih in odraslih pa “varna meja” ni ena številka, ampak je odvisna od tega, ali zasloni izrivajo ključne navade. Najbolj zanesljiv znak, da je časa preveč, ni število minut, ampak posledica: slabše spanje, manj gibanja, razdražljivost, utrujenost oči ali težave z zbranostjo. Zakaj je “preveč” časa pred zasloni sploh problem? Zasloni sami po sebi niso “škodljivi predmet”. Problem nastane, ko uporaba postane dolga, neprekinjena in pozna. Takrat se združi več učinkov: oči dlje časa gledajo v bli

Varnost naprav ni zagotovljena že zato, ker je telefon nov ali ker računalnik “normalno dela”. Resnica je preprosta: naprave so varne toliko, kolikor so posodobljene, zaklenjene in pripravljene na najpogostejše scenarije izgubo, krajo, okuženo priponko ali prevzet račun. Večina incidentov se ne začne z vrhunskim vdorom, ampak z majhno luknjo, ki jo spregledamo v rutini. In ravno zato se splača razumeti, kje so realna tveganja in kaj v praksi najbolj okrepi varnost. Zakaj varnost naprav ni samoumevna? Ker naprave niso samo “predmeti”, ampak programska oprema na bateriji. Telefon, računalnik, tablica, pametna ura vse to dobiva popravke, ker ima ranljivosti. In tu je prva resnica: varnost naprav je močno odvisna od tega, ali proizvajalec posodobitve sploh še izdaja in

Na srečo je prav tako preprosto preveriti, ali vas nekdo nadzira na ta način. Z naraščanjem spletnih prevar in napadov se državljani vse pogosteje bojijo hekerjev, ki bi lahko dostopali do podatkov, shranjenih v različnih aplikacijah na mobilnih napravah. A strokovnjaki opozarjajo: grožnje so običajno veliko bližje, kot si mislimo. V tem duhu so odprli razpravo o vprašanju, ali sploh veste, kako preveriti, ali nekdo vohuni za vašim računom WhatsApp. Po družbenih omrežjih so se začeli širiti videoposnetki, v katerih ljudje razlagajo, kako so ugotovili, da imajo njihovi partnerji dostop do njihovega WhatsApp računa, ne da bi se tega sploh zavedali, poroča Forbes. Lahko vam nekdo na skrivaj bere sporočila Oseba lahko vaš račun na skrivaj klonira na svojo e

Tehnologija lahko koristi zdravju, ko jo uporabljamo kot podporo odločitvam in navadam: za spremljanje trendov (npr. krvni tlak, gibanje, spanje), za boljšo organizacijo zdravljenja (opomniki, dnevniki simptomov) in za lažji dostop do uradnih zdravstvenih informacij. Največjo vrednost ima takrat, ko podatke razumemo kot orientacijo in jih po potrebi preverimo pri zdravstvenem strokovnjaku. Najmanj koristna postane, ko vodi v samodiagnosticiranje, stalno preverjanje in nepotreben stres. Zakaj tehnologija lahko pomaga pri zdravju, če jo uporabljamo pravilno? Glavna prednost tehnologije je, da olajša opazovanje vzorcev. Posamezna meritev (en slab spanec ali en višji utrip) še ne pomeni veliko, zaporedje meritev pa lahko pokaže trend: ali se z gibanjem res boljše počutite, ali

Google Authenticator je priljubljena aplikacija za dvostopenjsko avtentikacijo, ključna za zaščito spletnih računov. Iskanje po Googlu se morda zdi popolnoma neškodljivo, a strokovnjaki za kibernetsko varnost opozarjajo, da lahko nekateri pojmi resno ogrozijo vašo zasebnost in varnost. Kiberkriminalci uporabljajo napredne tehnike, kot je »SEO zastrupljanje«, s katerimi manipulirajo rezultate iskanja in uporabnike zvabijo na zlonamerne strani pod svojim nadzorom. Takšne strani pogosto delujejo povsem legitimno in na prvi pogled ne vzbudijo suma, a ko uporabnik klikne povezavo, se lahko njegova naprava izpostavi zlonamerni programski opremi, ki krade podatke, širi viruse ali celo zaklene dostop do pomembnih datotek, dokler ne plačate odkupnine. Tukaj je pet pojmov, ki se jim je

Zasebnost na spletu se v praksi začne pri dveh navadah: da razkrijemo manj, kot je nujno, in da do naših računov ni mogoče priti z enim samim geslom. Večina zlorab se ne začne z zapletenimi vdori, temveč s prehitro potezo klikom na lažno sporočilo, ponovljenim geslom ali aplikacijo, ki ji nehote dovolimo preveč. To so človeške napake, ki se zgodijo hitro. Dobra novica je, da jih je mogoče omejiti z nekaj premišljenimi koraki. Zakaj je zasebnost pomembna tudi, če “ničesar ne skrivam”? Ker zasebnost ni vprašanje skrivanja, ampak nadzora. Podatek je lahko povsem nedolžen, dokler ni povezan z drugimi: e-naslov + telefonska številka + navada nakupovanja + lokacija. Skupaj postanejo uporabni za prevare, izsiljevanje, prevzem računov ali za to, da nekdo zelo natančn

Velike aplikacije praviloma ne poslušajo vaših pogovorov v ozadju zato, da bi vam servirale oglase. Občutek “telefon me posluša” najpogosteje nastane, ker oglaševalski sistemi zelo dobro sklepajo iz drugih signalov (iskanja, lokacija, kliki, stiki, navade). To pa ne pomeni, da mikrofona ni mogoče zlorabiti, pomeni le, da stalno prisluškovanje ni tipičen in dokazano razširjen mehanizem oglaševanja. Zakaj se zdi, kot da nas aplikacije poslušajo? Ker algoritmi pogosto zadenejo “preveč točno”, tudi brez zvoka. Če ste na primer v zadnjih dneh iskali športno opremo, obiskali dve trgovini v živo (lokacija), odprli nekaj videov na isto temo in se družili z nekom, ki je naredil podobno, lahko oglas pride v istem obdobju, ko o tem tudi govorite. Človeški spomin pa ta

Tehnologija danes ni nekaj, kar bi se otroštvu pridružilo od zunaj. Je del njegovega vsakdana, pogosto tako samoumevna, da je skoraj ne opazimo več. Vstopa v igro, v učenje, v pogovore in tudi v način, kako otrok razume sebe in svet okoli sebe. Otroci ne poznajo sveta brez zaslonov, zato vprašanje ni, ali tehnologija sodi v otroštvo, temveč kje poteka meja in kdo jo sploh še postavlja. Ne gre za tehtanje koristi in škode, temveč za razmislek, kdaj in kako začne tehnologija tiho spreminjati poti odraščanja. Zakaj tehnologija tako močno vpliva na otroštvo? Otroštvo je čas, ko se otrok največ nauči iz neposredne izkušnje. Skozi ponavljanje, igro, stik z drugimi in tudi skozi napake. Digitalne naprave v to občutljivo obdobje vstopajo z močjo, ki ji je težko konkur

Pametni dom je v bistvu stanovanje ali hiša, kjer so stvari, kot so ogrevanje, luči, senčila, varnost in poraba energije, povezane v en sistem. Ta sistem potem sam ureja določene stvari glede na razmere in navade stanovalcev, recimo da se ogrevanje zniža, ko te ni doma, luči ugasnejo, ko v prostoru ni gibanja, ali pa se senčila spustijo, ko je zunaj premočno sonce. Pametni dom ne “razmišlja” kot človek. To ni hiša z zavestjo, ampak mreža senzorjev, krmilnikov in pravil, ki sprožijo določene odzive, ko se nekaj zgodi. Glavna ideja je bolj natančno upravljanje udobja in energije. Zate kot uporabnika pa to pomeni manj ročnega ukvarjanja in več občutka, da stvari tečejo predvidljivo in smiselno Zakaj se pametni dom sploh lahko prilagaja sam? Vsak pametni dom temelj

Umetne inteligence se nam ni treba bati v smislu, da bi sama po sebi ogrožala človeštvo. Strah je smiseln le tam, kjer sistemi delujejo brez jasnih pravil, nadzora in odgovornosti. Ključno vprašanje ni, ali je umetna inteligenca nevarna, temveč kdaj in kako lahko njena uporaba postane problematična. Zakaj se umetne inteligence sploh bojimo? Strah izvira predvsem iz občutka izgube nadzora. Odločitve, ki so jih nekoč sprejemali ljudje, danes v nekaterih primerih sprejemajo algoritmi: komu banka odobri kredit, kateri življenjepis bo izbran, katera vsebina se bo prikazala na zaslonu. Foto: Umetna inteligenca Kadar človek ne razume, zakaj je sistem odločil tako, kot je, se pojavi nezaupanje. K temu prispevajo tudi popularne podobe iz filmov in literature, kjer umetna in