NaDlani.si — Bodite na dlani tudi vi!

North Atlantic right whale, eden najredkejših kitov na svetu, ki prebiva v severnem Atlantiku, je končno pokazal znake okrevanja. Po desetletjih upadanja števila primerkov znanstveniki poročajo o majhnem, a pomembnem povečanju populacije, prvič po letih. Od skorajšnjega izumrtja do upanja V preteklosti so te mogočne živali skoraj izginile zaradi intenzivnega lova. Ime “right whale” je vrsta dobila prav zato, ker so jih lovci smatrali za “prave” kite – počasi so plavali blizu površine in se po smrti niso potopili, zato so bili lahek plen. Po prepovedi lova se njihovo število sicer ni več drastično zmanjševalo, a se tudi ni povečevalo. Med letoma 2010 in 2020 je populacija upadla za četrtino, na vsega okoli 340 živali. Znanstveniki: “Zmerno optimist

Revščina in podnebje nista ločeni zgodbi. Sta isto poglavje. Novo poročilo OZN kaže, da je 887 milijonov ljudi, ki živijo v večdimenzionalni revščini, izpostavljenih vsaj enemu podnebnemu tveganju. Skoraj 80 odstotkov najrevnejših živi tam, kjer jih lahko zadene vročinski val, poplava, suša ali onesnažen zrak. To niso redki izjemni dogodki. To je vsakdan. Ko revščina sreča podnebno krizo Večdimenzionalna revščina pomeni več kot prazen denarnik. Pomeni slabši dostop do zdravstva, šol, čiste vode, elektrike. Ljudje brez teh osnov pogosto živijo na območjih, kjer so podnebni udarci najmočnejši. Ko pride nevihta ali suša, se položaj hitro poslabša. Prihrankov ni. Varnostne mreže ni. En dogodek potisne družino še niže. Več kot 600 milijonov revnih je

Napredek, o katerem so slepi doslej le sanjali, postaja resničnost. Skupina evropskih znanstvenikov je predstavila zelo obetavne rezultate kliničnega preskušanja mikroskopskega očesnega vsadka, ki bolnikom z neozdravljivimi slepimi pegami delno vrača vid. Tehnologijo so razvili v Franciji, odpreti utegne novo poglavje pri zdravljenju bolezni, kot je starostna makularna degeneracija, najpogostejši vzrok slepote pri starejših. Kako deluje revolucionarni vsadek Gre za mikročip PRIMA, velik približno kot riževo zrno. Kirurg ga vstavi pod mrežnico, kjer prevzame vlogo poškodovanih fotoreceptorjev, celic, ki zaznavajo svetlobo. Čip sodeluje s posebnimi pametnimi očali z mini kamero. Kamera zajema sliko okolice in jo v trenutku pretvori v infrardeče signale, vsadek pa jih pos

Pred šest tisoč leti je nekdo na skandinavskem otoku Lolland v ustih žvečil kos temne, lepljive smole iz brezove skorje. Danes ta na videz nepomemben košček zgodovine razkriva izjemne podatke o življenju in vlogah žensk v neolitskem obdobju – času, ko so se skupnosti začele stalno naseljevati in gojiti prve pridelke. Starodavni »žvečilni« DNK Znanstveniki z Univerze v Københavnu so s pomočjo napredne analize DNK uspeli iz žvečilne smole izluščiti genetske podatke osebe, ki jo je uporabljala, ter celo ostanke mikroorganizmov in hrane. Presenetljivo so ugotovili, da je smolo žvečila ženska. Njene genske značilnosti kažejo, da je bila svetle kože in temnih las, kar sovpada z znanimi lastnostmi prebivalcev severne Evrope iz tistega obdobja. Kaj nam pove žv

Zdravniki že stoletja gledajo na jezik kot na ogledalo zdravja. Zdaj ta starodavni refleks dobiva sodobno nadgradnjo, umetna inteligenca analizira barvo in teksturo jezika ter z visoko natančnostjo prepoznava različna bolezenska stanja. Tehnologija, ki poveže tradicijo in najsodobnejše algoritme, lahko v nekaj letih preoblikuje zgodnje odkrivanje bolezni. Kako deluje sistem Raziskovalci z University of South Australia in Middle Technical University so razvili model, ki iz fotografije jezika razbere vzorce, povezane z določenimi boleznimi. Uporablja strojno učenje, bere odtenke barv, teksturo in obloge. V študiji so analizirali več kot 9.000 posnetkov jezika in ugotovili, da pravilno izbrane barvne metrike pri nekaterih stanjih dosegajo do 98 odstotkov natančnosti. Ni čarov

V grški jami Petralona, blizu Soluna, so raziskovalci našli lobanjo, ki po najnovejših analizah znova odpira razpravo med znanstveniki. Čeprav je bila odkrita leta 1959, vse kaže, da ne pripada sodobnemu človeku, temveč doslej neznani vrsti zgodnjih homininov. Nenavadna, v kamnino ujeta zgodba, ki noče utihniti. Zakaj je fosil iz Petralone poseben Odkritje je hitro dobilo status ene najpomembnejših evropskih paleontoloških najdb. Lobanjo, danes znano kot petralonski fosil, je ohranila apnenčasta stena, rezultat je presenetljivo dober. Datacije jo postavljajo nekje med 200.000 in 700.000 let, kar pomeni, da bi lahko spadala med prve evropske poseljence. Prav ta razpon v starosti pa je tisti, ki buri duhove, saj premika mejnike in razlag o tem, kdaj in kako so se naši sorod

Na južni polovici Lune se razteza skrivnostni kolos, ki že desetletja buri domišljijo znanstvenikov. Gre za največji znani krater v osončju – South Pole–Aitken Basin. Dolg je približno 2500 kilometrov in sega skoraj 13 kilometrov globoko. Dolgo je veljalo, da je nastal po neposrednem udarcu velikanskega asteroida, a nove raziskave kažejo, da je resnica precej bolj zapletena. Udarec, ki je spremenil zgodovino Lune Do zdaj so znanstveniki domnevali, da je bil udarec skoraj navpičen, vendar najnovejše raziskave univerze v Arizoni in NASA-ini podatkovne analize razkrivajo drugačno sliko. Ugotovili so, da je bil udarec poševen in je prišel z druge smeri, kot so predvidevali. Posledično je material iz globljih plasti Lune “brizgnil” čez veliko območje, kar bi lahko p

Ameriško podjetje Waymo, podružnica Alphabeta, je napovedalo, da bo prihodnje leto v Londonu zagnalo prvo evropsko storitev robotskih taksijev. To je pomemben premik, saj bo Velika Britanija postala prvo evropsko testno okolje za popolnoma avtonomna vozila brez voznika. Ne koncept, ampak storitev, ki naj bi delovala v realnem prometu. Preboj iz ZDA v Evropo Waymo je eden glavnih igralcev avtonomne vožnje v Phoenixu, San Franciscu in Los Angelesu, kjer že ponuja komercialne prevoze brez človeškega voznika. Vozila, opremljena z lastnim sistemom umetne inteligence in sklopom senzorjev, imajo za seboj milijone prevoženih kilometrov, dovolj, da se znajdejo tudi v zahtevnih razmerah, od gostega mestnega prometa do nenadnih zapor. Po ameriških mestih zdaj sledi preskok čez ocean

Apple je oktobra 2025 predstavil novo različico svojega profesionalnega prenosnika MacBook Pro, tokrat z najnovejšim čipom M5. Čeprav se na zunaj skoraj nič ni spremenilo, gre za največji preskok v zmogljivosti po več letih. Novi procesor prinaša več moči, daljšo avtonomijo baterije in izjemno učinkovitost pri nalogah, povezanih z umetno inteligenco. Moč nove generacije Čip M5 je zasnovan z desetimi jedri, štirimi za visoko zmogljivost in šestimi za varčno delovanje. Apple je dodal še deset-jedrni grafični procesor ter nove pospeševalnike za AI, ki bistveno izboljšajo obdelavo videa, fotografij in strojnega učenja. V praksi to pomeni, da MacBook Pro M5 hitreje kodira video, obdeluje slike in izvaja zapletene simulacije, vse to z manjšo porabo energije. Prvi tes

V medicini se je zgodil mejnik, ki bi lahko rešil na tisoče življenj. Skupina raziskovalcev iz Kanade in ZDA je razvila tehniko, s katero so iz darovane ledvice uspeli odstraniti krvni antigen in tako ustvariti organ, ki je »univerzalen«, torej primeren za prejemnike vseh krvnih tipov. To odkritje bi lahko korenito spremenilo način presaditev organov po svetu. Od težav s krvnimi tipi do rešitve, ki premošča razlike Trenutno veliko ledvic, namenjenih presaditvi, nikoli ne pride do bolnikov, ker se krvni tipi darovalcev in prejemnikov ne ujemajo. Bolniki s krvno skupino O imajo na primer na voljo najmanj primernih darovalcev, saj lahko sprejmejo organe samo iste krvne skupine. Nova metoda pa bi lahko ta problem popolnoma odpravila. Raziskovalci so uporabili posebno encimsk