Ali imate vi in vaš otrok mikroplastiko v možganih? Znanost ima zaskrbljujoč odgovor
Najnovejše znanstvene ugotovitve kažejo, da mikroplastika ne zaide le v naše telo – konča lahko tudi v možganih. Kaj to pomeni za naše zdravje? In – zakaj tega ne vemo že zdaj?
VODA IZ PLASTENKE? RAJE NE.
Ste kdaj pomislili, da bi bil en sam požirek iz plastenke lahko usoden? No, ne tako hitro – ni govora o takojšnji nevarnosti. Ampak. Kaj pa dolgoročno?
Na začetku marca je ugledna znanstvena revija Nature Medicine objavila raziskavo, ki je marsikomu dala misliti – ali pa vsaj odložiti plastenko vode. Skupina raziskovalcev z Univerze v New Mexicu je analizirala možgansko tkivo 30 nedavno umrlih oseb po ZDA. Cilj? Preveriti prisotnost mikro- in nanoplastike v telesu.
In našli so jo. V možganih. Petkrat več kot v jetrih ali ledvicah. Poroča Nature Medicine, marec 2025.
“Ko plastika pride v možgane, ni več poti nazaj,” je za Nature dejal vodilni avtor raziskave, dr. Nihart. “Zdaj je naša naloga, da ugotovimo, kaj to pomeni – in kako se zaščititi.”
KAJ JE MIKROPLASTIKA – IN ZAKAJ JE VSEPOVSOD?
Začnimo na začetku. Mikroplastika je vsak plastični delec, manjši od 5 mm. Večina nastane iz večjih plastičnih izdelkov – embalaže, tekstila, gum, kozmetike. Ko se ti materiali obrabijo, razpadejo na drobce, ki ne izginejo. Ostanejo. Se selijo. In končajo v telesu.
Še huje pa je z nanoplastiko – to so delci, manjši od 1 mikrometra. Skoraj nevidni. In – za razliko od večjih delcev – ti lahko prodrejo skozi biološke pregrade, kot je krvno-možganska pregrada. In tam se zgodba šele začne.
“Problem mikroplastike ni več omejen na okolje,” opozarja dr. Shruti Sharma z nemškega Inštituta za toksikologijo v Bonnu. “Gre za tiho in vseprisotno prisotnost, ki ima lahko biološke posledice, o katerih še ne vemo dovolj.”
KAKO PRIDEJO DELCI V TELO? KORAK ZA KORAKOM
Odgovor je preprost – po vseh poteh.
Zaužijemo jih. Po podatkih raziskave Science Advances iz leta 2019 (University of Victoria) tisti, ki pijejo vodo iz plastenk, letno zaužijejo do 90.000 delcev mikroplastike. Tisti, ki pijejo iz pipe? Okoli 4.000.
Vdihnemo jih. Prah v naših stanovanjih je nasičen z vlakni iz sintetičnih tkanin, abrazijo plastike, prometnimi emisijami. Notranji prostori – zlasti tisti s preprogo, pohištvom iz umetnih materialov in ventilatorji – vsebujejo višje koncentracije mikrovlaken kot mestna ulica. Poroča BBC.
Absorbiramo jih. Kreme z mikrogranulami, ličila, geli za tuširanje. Številni izdelki, čeprav v EU že deloma prepovedani, se še vedno znajdejo v domačih kopalnicah – predvsem preko spletnega nakupovanja iz tujine.
IN ZDAJ – V MOŽGANIH?
Znanstvenike je presenetilo predvsem to: da nanoplastika prečka krvno-možgansko pregrado. To je pregrada, ki običajno varuje možgane pred toksini. Ampak ti delci? Premajhni, da bi jih zaznala. Prehitri, da bi jih zaustavila.
Po besedah raziskovalcev z New Mexico Health Sciences Center so v nekaterih vzorcih našli do 2 miligrama plastike – kar bi lahko napolnilo polovico vrečke za sendviče.
Če to slišite prvič, niste edini. Tudi strokovnjaki še ne razumejo povsem, kaj to pomeni. Raziskave na miših so pokazale možne povezave z vnetji, poškodbami živčnih povezav in spremembami vedenja (Science of the Total Environment, 2023).
A za ljudi? Dokazov še ni dovolj.
“Te ugotovitve ne pomenijo, da bomo vsi umrli zaradi mikroplastike,” je za BBC dejal dr. Martin Wagner z norveške univerze NTNU. “Pomenijo pa, da je nujno, da se vprašamo: Kaj počnemo kot družba?”
KAJ PRAVIJO STROKOVNJAKI – IN ALI NAS JE STRAH UPRAVIČENO?
Tudi slovenski toksikologi spremljajo razvoj. Dr. Matej Geršak z Inštituta za varovanje zdravja v Ljubljani pravi, da mikroplastiko že zaznavajo v bioloških vzorcih Slovencev, a “učinki na zdravje še niso zadostno raziskani”.
Na Hrvaškem so lani izmerili prisotnost mikroplastike celo v deževnici nad otokom Krk. In to daleč od industrijskih središč.
“Plastika je povsod. Od morij do Alp, od Ljubljane do Sahare,” pravi dr. Pedro Martins, raziskovalec iz Portugalske. “Vprašanje ni več, ali je v nas. Vprašanje je, koliko je je – in kaj počne.”
KAJ LAHKO NAREDIMO? MALO. A VSEENO NEKAJ.
Vladne politike? Se vlečejo. EU je že pred leti prepovedala plastične slamice, pribor, krožnike. A to je kaplja v morje.
Pravi problem tiči drugje – v tekstilu, gumah, kozmetiki, industriji embalaže. In dokler se tam nič ne spremeni, bomo mikroplastiko dihali, pili in mazali na kožo še naprej.
Ampak posameznik lahko vseeno nekaj naredi. Kot priporoča dr. Perry Wilson z Yalea:
- Pijte vodo iz steklenih ali kovinskih posod.
- Ne segrevajte hrane v plastiki.
- Izogibajte se plastični embalaži, kjer je to mogoče.
- Uporabljajte pralne vrečke za sadje in zelenjavo.
- Perite oblačila z dodatnimi filtri, ki prestrežejo mikrovlakna.
“Vsakič, ko piješ iz plastenke, daš telesu mikroplastiko,” je dejal dr. Wilson za NPR. “Zato sem se odločil, da bom pil samo še iz steklenih kozarcev.”
KAJ PA SLOVENIJA?
V Sloveniji še nimamo celovite nacionalne študije o prisotnosti mikroplastike v človeškem telesu – a posamezne raziskave kažejo, da se mikroplastika nahaja v rekah, vodi iz pipe in celo v medu. Leta 2022 je Inštitut za vode RS izvedel meritev na Ljubljanici, Savi in Dravi: mikroplastiko so zaznali v vseh vzorcih.
Slovenska Agencija za okolje (ARSO) za zdaj ne vodi ločenih evidenc o mikroplastiki v zraku ali pitni vodi. A v nacionalnem programu varstva okolja do leta 2030 je predvidena ureditev področja mikroonesnaževalcev – vključno z mikroplastiko.
TIHA, A VZTRAJNA PRISOTNOST
Plastika je postala naš vsakdan. In ne govorimo več o plastičnih vrečkah v naravi – govorimo o nevidnih delcih, ki so premajhni, da bi jih videli, a dovolj veliki, da morda vplivajo na naše zdravje. Celo na naš spomin, zbranost, razpoloženje?
Res je – še nimamo vseh odgovorov. A eno vemo: mikroplastika je tu. V naših telesih. V naših možganih.
In vsakič, ko posežemo po plastenki ali kozmetiki s sijočo embalažo, se je vredno vprašati – ali sem pravkar naredil še en mikro korak v napačno smer?
Vir: Nature Medicine (2025), Science Advances (2019), Science of the Total Environment (2023), BBC, NPR in UNEP.
Pripravil: N. Z.
