Ambrozija je strah in trepet
V zadnjih letih lahko vse pogosteje poslušamo in beremo, kako nevarna je ambrozija, kako jo prepoznati in kaj narediti, da jo zatremo. Še vedno pa marsikdo ne ve niti, kako je ambrozija videti.
Ambrozija, katere cvetni prah povzroča zelo hude alergije, je v naše kraje prišla iz Severne Amerike. Ambrozija ali žvrklja izhaja iz rodu cvetnic in družine nebinovk. Čeprav je njena domovina Severna Amerika, tako imenovana morska ambrozija izvira iz Sredozemlja. V Evropo je čez veliko lužo prišla v 19. stoletju, nato pa se je tu hitro razširila – na območju nekdanje Jugoslavije naj bi jo opazili že med drugo svetovno vojno. Zlasti pelinolistna ambrozija je precej razširjena, a tudi zelo nevarna, zato pri nas že od leta 2010 velja odredba, po kateri so za zatiranje ambrozije odgovorni lastniki zemljišč. Na kmetijskih površinah se pelinolistna ambrozija za zdaj odstranjuje zadovoljivo, medtem ko je več težav z ambrozijo ob opuščenih gradbiščih, na robovih cest in še kje. Ta zemljišča predstavljajo veliko nevarnost za nadaljnjo invazivno širjenje te rastline.
Njena semena se širijo s semeni krmnih rastlin in z mešanicami semen za ptice, zlasti v zadnjem času pa tudi prek avtomobilskih gum, kmetijske mehanizacije in s premeščanjem prsti ter seveda z vetrom. Ambrozija v Sloveniji raste po skoraj vseh nižinskih območjih in je nezahtevna rastlina, ki uspeva na sončnih rastiščih ter v puščavah.
Kako jo prepoznamo?
Ambrozija je enoletnica, kar pomeni, da jeseni njeno steblo sicer odmre, a zimo preživi v obliki semen, ki kalijo od konca marca do začetka julija. Poleti raste intenzivno, najzgodnejša lahko začne cveteti že julija, sicer pa avgusta in septembra. Samo ena rastlina lahko proizvede več sto milijonov pelodnih zrn, ki se s pomočjo vetra lahko širijo tudi več sto kilometrov daleč.
Ko ambrozija cveti, jo prepoznamo po zelenih, dvakrat pernato deljenih listih. To so razdeljeni na posamezne krpe in so zeleni, le na spodnji strani so nekoliko svetlejši. Pelinolistna ambrozija ima liste podobne pelinu, je pa ambrozija prepoznavna tudi po dolgih moških socvetjih na vrhu stebla, kjer so cvetovi nanizani v podolgovate vejice oziroma socvetja. Manj opazni so ženski cvetovi, ki rastejo v pazduhah oziroma zalistju stebelnih listov. Da se pelinolistna ambrozija ne bi mešala s pelinom, bodite pozorni na cvetove: socvetje pelina vsebuje moške in ženske cvetove, medtem ko so pri ambroziji ti ločeni. Pelinolistna ambrozija lahko zraste do dva metra v višino, steblo je pokončno, razvejano ter dlakavo.
Zatiranje ambrozije je zakonsko določeno
Ambrozija je tako trdoživa, da jo je najbolje odstraniti še pred cvetenjem ali pa vsaj, preden plodovi dozorijo. Še najbolje je, da zatiranje ambrozije izvedemo, ko so rastline visoke od deset do dvajset centimetrov. Korenine takrat še niso močno razvite, tako da rastlino lahko izpulimo. Pri večjih rastlinah je treba uporabiti mehanske in kemične metode zatiranja. Če zatiranje ambrozije poteka s košnjo ali mulčenjem, bo rastlina ponovno pognala in tudi zacvetela. Če ambrozijo odstranjujete z rokami, je treba nositi rokavice in se primerno obleči. Če rastlina že cveti, si nadenite dihalno masko in zaščitna očala, po koncu zatiranja pa se je treba dobro umiti in oprati tudi oblačila, da se cvetni prah z nje ne bi razširil naokoli. Zatiranje ambrozije je najbolj priporočljivo popoldne, ker se cvetni prah najbolj sprošča zjutraj. Če ste alergični na ta prah ali cvetni prah pelina, se ambrozije raje ne lotite. Ko je ambrozija odstranjena iz zemlje, jo je treba spraviti v vreče in odvreči med mešane odpadke. Ta rastlina v vrtnem kompostu nikakor ni dobrodošla.
Le dosledni zatiranje ambrozije je odgovor na njeno širitev. Treba je preprečevati njeno cvetenje in semenitve. V ta namen tudi po Sloveniji v zadnjih letih potekajo številne akcije, pri katerih prebivalce osveščajo o škodljivih učinkih ambrozije in jo s skupnimi močmi odstranjujejo. Leta 2010 je državni zbor (DZ) sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1C), ki je določila predpisa razširil tudi na izvajanje fitosanitarnih ukrepov za invazivne tujerodne rastlinske vrste, ki škodljivo vplivajo na gospodarstvo, okolje ali družbo. Pelinolistna ambrozija je v tem zakonu opredeljena kot rastlina, za katero je treba izvajati fitosanitarne ukrepe. Še isto leto je obveljala odredba, po kateri morajo lastniki zemljišč, na katerih raste, škodljive rastline odstraniti in preprečiti njihovo ponovno rast.
Ljudem je nevarna zlasti pelinolistna ambrozija
Ambrozija je znana kot eden pod najmočnejših alergenov. Pri občutljivih ljudeh lahko povzroči alergijski rinitis ali astmo, nevarne pa so tudi navzkrižne reakcije z drugimi alergenimi rastlinami iz rodu ambrozije in s pelinom. Ambrozija je povzročitelj skoraj 60 odstotkov vseh primerov alergij na cvetni prah. Simptomi so srbečica in tekoči izloček iz nosu, pekoče oči, če se pacienti ne zdravijo, pa imajo lahko težave pri spanju, dihanju in kašljajo. Bolj ko je toplo in manj ko je padavin, več je v zraku cvetnega prahu. Zadnji podatki kažejo, da je koncentracija cvetnega prahu ambrozije pri nas še vedno precej manjša kot v Zagrebu, a oči si ni treba zatiskati. Le redno in dosledno zatiranje bo prineslo želene učinke.
Ta rastlina pa ni nevarna le zdravju, ampak tudi kmetijstvu, saj mu prinaša dodatne stroške in gospodarsko škodo. Če se naseli na kmetijska zemljišča, lahko znatno zmanjša pridelek, zmanjšuje kakovost krme in kvari mlečne proizvode. Posebne težave povzroča pri ekološki pridelavi in pridelavi rastlin, ki pozno pokrijejo tla (buče). Pelinolistna ambrozija lahko naseli skoraj vse posevke, od žita do okopavin, najdemo jo lahko v sadovnjakih, vinogradih, vzdolž vodotokov, v strniščih in še marsikje drugje.
Avtorica: M. S. Foto: Fitosanitarna uprava RS
