Angina ali angina pektoris? Kako ju pozdraviti?
Angina je akutno vnetje tonzil, ki ga v veliki meri povzročajo streptokoki, v manjši pa tudi virusi. Angina pektoris pa je kljub podobnemu imenu drugačna in mnogo hujša bolezen, pri kateri gre za bolečino v prsni votlini, ko srce ne dobiva več dovolj krvi in kisika. Ne glede na to, ali gre za angino ali angino pektoris, je pomembno vedeti, kako jih pozdraviti, kako bolezen poteka in kako jo lahko preprečimo. Tokrat bo poudarek na klasični angini, vseeno pa bomo opisali tudi angino pektoris. Več o boleznih smo že pisali tukaj.
Kaj je angina pektoris?
Še preden se lotimo klasične angine, moramo pojasniti razliko med angino in angino pektoris. Angina pektoris je bolečina v prsih, ki se pojavi nenadoma in občasno. Srčna mišica za normalno delovanje potrebuje kisik. Z njim jo oskrbuje kri, ki priteka v srčno mišico po koronarnih arterijah. Ko se te ožijo, dobiva srce vse manj kisika in krvi.
Ob naporu, ko se povečajo arterijski tlak, srčni pulz in hitrost krčenja srčne mišice ter s tem posledično poraba kisika v srcu, pa zožene koronarne arterije ne dopuščajo, da bi se temu ustrezno povečal pretok krvi in nastane ishemija srčne mišice. Oseba tako začuti bolečino, ki jo imenujemo angina pektoris.
Zdravljenje angine pektoris poteka s splošnimi ukrepi, operativno in z zdravili. Cilj zdravljenja je preprečitev srčno-žilnih dogodkov in izboljšati prognozo, pozdraviti osebo. Opustitev kajenja, opustitev tveganega uživanja alkoholnih pijač, uravnavanje in nadzor nad telesno težo, spodbujanje zdravega načina prehranjevanja (sredozemski način prehrane z uživanjem zelenjave, sadja, rib in perutnine) in spodbujanje telesne dejavnosti.
Kdo lahko zboli za angino?
Angina je zelo pogosta bolezen, najpogostejša pa je pri otrocih med 5. in 15. letom starosti. Zboli lahko oseba katere koli starosti, izjema so le otroci mlajši od treh let, pri katerih okužba s samim streptokokom poteka drugače.
Kako nastane angina?
Angino povzročajo bakterije in virusi. Najpogostejši povzročitelj je beta hemolitični streptokok skupine A (bakterija), v redkejših primerih pa so povzročajo tudi omenjeni streptokoki skupine G in C. Sam streptokok se prenaša iz bolnika na zdravo osebo kapljično preko sline ali nosnega izcedka. Najpogosteje se širi tam, kjer so osebe v tesnem stiku ena z drugo, kot so vrtci, šole ali slabe stanovanjske razmere. Prav šole so pomembne pri raznosu povzročiteljev angine, saj v nosno-žrelnem prostoru skoraj petina zdravih šolarjev prenaša povzročitelje, v tem primeru streptokoke. Pri odraslih je zadeva nekoliko drugačna, saj streptokoke v nosno žrelni votlini nosi le vsaka dvajseta oseba.
Povzročitelje in bolezen lahko okuženi raznese tudi preko okužene hrane, najpogosteje mleka. Prav zaradi tega morajo biti delavci v živilski industriji redno pregledani na prisotnost streptokokov v nosu in žrelu ter biti poslani na zdravljenje oziroma domov. Oseba, ki se ne zdravi, bo imela streptokoke v grlu in nosnici še več tednov, četudi se bo sama bolezen pozdravila v le nekaj dneh.
Katere znake prinaša angina?
Angina se začne nenadno, kot prvi znaki pa se pojavijo povišana telesna temperatura, mrzlica in bolečine v žrelu med požiranjem. Slednje so lahko tako izrazite, da je oteženo požiranje sline. Pri nekoliko starejših otrocih pride tudi do glavobola, pri mlajših otrocih pa prihaja tudi do bolečin v trebuhu. Otroci lahko angino prebolijo tudi brez povišane telesne temperature, opazen pa je gnojni izcedek iz nosu in s povečanimi bezgavkami.
Pogled v usta nam lahko pokaže povečani in pordelo nebnici. Na njih se lahko ustvarijo gnojni čepi ali bele obloge. Ustna votlina kaže tudi pordelost jezička, mehkega neba in nebnega loka. Kot pogosto pri boleznih, postane jezik belo obarvan, z napredovanjem angine pa pride še do luščenja in malinastega videza. Angina povzroči tudi povečanje področnih bezgavk v kotu med vratom in spodnjo čeljustjo, bezgavke pa so lahko tudi močno boleče.
Koliko časa traja angina?
Trajanje angine je odvisn od vsakega posameznika, jasno pa je, da od okužbe do prvih znakov angine mine od 2 do 5 dni. Sama bolezen traja nekaj dni, prva pa bo padla vročina, ki se bo začela nižati 3 do 5 dan od prvih znakov. Po drugi strani pa so lahko mandlji in bezgavke povečani še nekaj tednov po preboleli angini.
Velika večina bolnikov angino preboli z manj izraženim potekom bolezni. Angina se torej pozdravi sama od sebe v nekaj dneh, vendar pa so možni hudi zapleti, ki so na srečo redki. Zgodnji zapleti streptokokne angine so posledica širjenja streptokokov iz nebnic v bližnja tkiva, nastane lahko ognojek ob nebnicah ali v steni žrela, angini pa se lahko pridruži tudi vnetje srednjega ušesa ali sinusov. Pozni zapleti, kot sta bolezen ledvic in revmatska vročica, so imunsko pogojeni in se pojavijo 2 do 3 tedne po preboleli nezdravljeni angini.
Je lahko angina nevarna?
Angina je potencialno nevarna bolezen, saj lahko pride do nekaterih zapletov. Ti so lahko gnojni ali negnojni. Gnojni oziroma septični zapleti nastanejo zaradi širjenja streptokokov v okolna tkiva. Tako lahko nastane absces oziroma peritonzilarni ognojek, če se vnetje razširi na tkiva okoli mandljev. Zaradi otekline lahko pride do teđav pri dihanju in požiranju, nastane pa lahko tudi čeljustni krč. Do slednjega lahko pride tudi zaradi otekle nebnice in žrelnice. Poredko se zgodi, da lahko pride tudi do okužbe srednjega ušesa, kar večkrat vidimo pri otrocih.
Negnojni oziroma imunsko pogojeni zapleti so prav to, kar pove že samo ime. Med te zaplete spadajo ledvična okvara in revmatična vročica. Ledvična okvara se lahko pojavi po enem ali celo treh tednih po bolezni, kjer najprej zaznamo glavobol, slabost, bruhanje, povišan krvni tlak, edeme okrog oči (tudi po telesu in okončinah).
Revmatična vročiva pa nastane 2 do 3 tedne po akutni fazi bolezni. Prizadane srčno mišico, osrednje živčevje, sklepe in podkožje. Približno 25 dni po okužbi se lahko pojavijo bolečine v sklepih, ki so otekli, opazimo pa še tahikardijo, vročino in vnetne spremembe na srcu in podkožnem tkivu. Najhujši zaplet revmatične vročice je lahko karditis, saj ta pušča trajne okvare na srcu.
Kako zdravimo angino?
Angino zdravimo glede na njenega povzročitelja. Ker je v veliki večini povzročitelj anine bakterija beta hemolitični streptokok, zdravimo z izborom penicilina v obliki tablet ali sirupa. Oboje bo predpisal osebni zdravnik. Dozo je potrebno prilagajati glede na telesno težo, samo zdravljenje pa po navadi poteka približno 10 dni. Za vse tiste osebe, ki so občutljive na penicilin, se priporoča zdravljenje z makdrolidnimi antibiotiki.
Angina bo zaradi zdravljenja z antibiotiki trajala manj časa, posledice bolezni pa se lahko prepreči tudi v primeru, ko zdravljenje začnemo relativno pozno po pojavu prvih znakov angine. Zgolj 24 ur po začetku zdravljenja z antibitoki oseba ni več kužna za okolico. Seveda pa je poleg zdravljenja z antibiotiki in penicilinom pomemben počitek, ob njem pa tudi pitje zadostne količine tekočine. V primeru povišane telesne temperature uporabljamo tudi zdravila za znižanje temperature.
Domača naloga pri angini
Tu ne mislimo na šolsko domačo nalogo temveč na naloge bolnika. Upoštevanje zdravnikovih navodil, pitje velike količine tekočine, redno jemanje zdravil in počivanje. Predlaga se blago prehrano, kot so juhe, in vlaženje suhega zraka v gospodinjstvu.
Kako preprečiti angino?
Angino je nemogoče preprečiti, lahko se le izognemo okužbi z raznimi koraki. To so v prvi meri krepitev imunskega sistema, zdrav življenjski slog in izogibanje obolelih oseb ter prostorov z velikim številom oseb.
Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com
