Bernski planšarski pes se predstavi
Bernski planšarski pes je zelo stara pasma, zato lahko o njenem pravem izvoru samo predvidevamo. Zelo veliko strokovnjakov je mnenja, da je pasma nastala takrat, ko so Rimljani vdrli na področje Švice. Tam so svoje mastife križali z lokalnimi ovčarji. Ravno to križanje je prineslo čudovitega in močnega psa, ki je lahko kljuboval tudi ostrim gorskim razmeram.
Tako je v švicarskem kantonu Bern ta pes služil predvsem kot vlečni pes, kot ovčar ter kot pes za vsa mogoča dela, ki jih je potrebno opraviti na kmetijah. Prav zaradi tega je bernski planšar na koncu 19. stoletja skoraj izumrl, saj po industrijski revoluciji ljudje niso več potrebovali psov za vlečenje tovora. Na veliko srečo pa se je ravno takrat začel s preučevanjem švicarskih psov ukvarjati Albert Heim. Prav z njegovo pomočjo se je ta pasma razširila po vsej Evropi in Ameriki.
Ste vedeli? Ta pasma ima v švici še tri bližnje sorodnike: velikega švicarskega planšarskega psa, appenzellerja in entlebucherja. Vsi so obarvani zelo podobno, le da se “berni” od njih razlikuje prav po masivni telesni konstituciji in svileni dlaki.
Bernski planšarski pes in njegov izgled
Bernski planšarski pes ima izgled, ki je popolnoma prilagojen življenju in delu v gorah. Njihova telesna zgradba je izredno močna, tako lahko kot zanimivost povemo, da so od labradorcev kat tretjino težji, čeprav imajo približno enako velikost.
- Tako se žival lahko pohvali z močnim okostjem in močnimi nogami, ki mu omogočajo vleko vozičkov po ravnem kot tudi v strmino navzgor.
Bernski planšarski pes
- Kožuh te pasme je čudovit: gost in s svilnato dlako, ki je ravna ali celo rahlo valovita. Dlaka psu omogoča, da preživi tudi pri zelo nizkih temperaturah.
- Tudi barva je povsem značilna. Črna z rjavo se pojavlja na licih, nogah in obrveh. Bela pa se od glave in smrčka razširi pod prsni koš. Seveda ne manjkajo tudi bele nogavičke ter bela konica repa.
Izrednega pomena je prav razmerje med višino na vihru in dožino psa. Tako je idealno razmerje 9:10. To pomeni, da pes nikakor ne sme biti predolg, saj mora do izraza priti njegova čokatost. Tako samci na plečki merijo nekje od 64 do 70 cm, samice pa od 58 do 66 cm.
Kaj pa značaj?
Bernski planšarski pes
Ravno značaj je največja odlika te pasme. Bernski planšarski pes je rahločuten, ljubezniv, družaben in vesel. Poleg tega je tudi zelo zaupljiv in zvest. Nič ne bomo lagali, če napišemo, da se pod njihovo mogočno zunanjostjo skriva mehko srce, kar se kaže v njegovem čutečem značaju. Psi se odlično razumejo tako z otroki kot z odraslimi, pa tudi z drugimi živalmi. Njihova odlika sta prav strpnost in potrpežljivost. Zelo radi so ob svojem človeku in najraje ležijo tik ob njegovih nogah.
Kljub izredni navezanosti na človeka in na družino, pa ne bodo kar slepo sledili vsem ukazom, saj znajo dobro razmišljati s svojo glavo. Tako so bili že od nekdaj cenjeni po lastnem razmišljanju, saj so vse izvajali razumsko in po lastnem premisleku. Prav zaradi tega si boste morali za vzgojo vzeti kar nekaj časa, jim dovolj pozornosti nameniti že od malih nog in biti vztrajni ter dosledni.
Če si želite, da bo ljubek mladiček odrasel v psa z mirnim in trdnim značajem, mu boste morali dati veliko ljubezni in svojega časa. Tu naj navedemo še eno dejstvo, in sicer to, da bernski planšarski pes dozori kasneje kot večina drugih pasem. Vsekakor z grobostjo ali fizično prisilo ne smemo raniti njegove rahločutnosti, saj se bo pes v tem primeru razvil povsem drugače, kot bi si mi to želeli.
Bernski planšarski pes je tako primeren za zmerno aktivne ljudi, ki se večkrat odpravijo na dolge in počasne sprehode. Več kot odličen je tudi za družine z otroki, za ljudi, ki potrebujejo pomočnika pri takšnih in drugačnih kmečkih opravilih, predvsem pa za ljudi, ki mu bodo posvetili dovolj svojega časa.
Ne samo lenarjenje, potrebuje tudi delo
Dandanes bernski planšarski pes igra predvsem vlogo domačega ljubljenčka, zato človek velikokrat kar zanemari njegovo delovno naravo. A to je napaka, saj je pasma delovna. Tako so ti psi tudi danes najbolj zadovoljni takrat, ko jih primerno zaposlimo. Značilno za njih je, da ne marajo celodnevnega poležavanja in imajo zelo radi različne naloge. To so lahko preprosta opravila, pes pa se lahko ukvarja tudi s pasjimi športnimi disciplinami. Le na tak način bodo v stanovanju mirni. Omogočiti jim morate tudi veliko prostora za gibanje, niso primerni za v pesjak. Živeti morajo s svojo družino.
Bernski planšarski pes in njegova nega
Bernski planšarski pes
Kljub lepi, gosti dlaki bernski planšarski pes ne potrebuje zahtevne nege. Povsem dovolj bo, če boste dlako redno razčesavali in psu sproti odstranjevali vozle. Le ko bo nastopil čas menjave dlake, ga boste morali počesati večkrat kot le enkrat na teden. Ne pretiravajte tudi s kopanjem: to storite čim bolj redko, uporabite pa šampon z nevtralnim vonjem.
Nekaj besed tudi o zdravju
Ker je bernski planšarski pes večje velikosti, večkrat pride do displazije komolcev in kolkov. Žal ima ta pasma tudi krajšo pričakovano življenjsko dobo. Zelo pogoste se pojavijo tudi različne oblike raka in prav presenetljiv je podatek, da kar polovica psov te pasme umre zaradi rakavih obolenj.
Pripravila: Monika M.
