Bolečine v nogah – vzroki in rešitve!

Bolečine v nogah zagotovo sodijo med tiste tegobe, ki prej ali slej doletijo vsakogar med nami. Pri tem ni pomembno, ali sodimo v skupino telesno izjemno aktivnih ali med tiste, katerih prvi izbor bo vedno počitek. Dejstvo pač je: bolečine v nogah se pojavijo, a teh, če le niso neposredna posledica udarca, padca ali kakšne druge, relativno nedolžne poškodbe, ne smemo nikoli ignorirati, ker lahko predstavljajo alarm, povezan z življenjsko ogroženostjo.

Noga je sicer opredeljena kot spodnja okončina, sestavljena iz stegna, kolena, goleni in stopala. Težave in bolečine se lahko pojavijo v kateremkoli delu, vključno z mehkimi tkivi (mišice, vezi, kite, žile).

Seveda so bolečine v nogah posebej pri mlajši, športno aktivni populaciji najpogosteje posledica športne poškodbe. V kolikor je ta blažja, je najbolje preprosto počakati, da bolečine minejo in se tkivo obnovi. V tem času se priporočajo počitek, po potrebi hlajenje (ali gretje) in nežno masiranje prizadetega predela.

Na športno poškodbo kažejo tipični simptomi preobremenitve. Poleg same bolečine, še oteklina, rdečica, vročičnost poškodovanega predela, togost, odrevenelost, šibkost, krči in zmanjšana zmožnost obremenitve poškodovanega uda.

Bolečine po športu.

Navkljub temu pa športna poškodba ni edini možen vzrok za bolečine v nogah. Nekaj najpogostejših vam strokovnjaki spletne lekarne Moja lekarna navajamo v nadaljevanju, kajti bolečine v nogah se lahko pojavijo tudi kot posledica:

 Harry Potter: Razkrita skrivnost o 2. sezoni 

Čarovniški svet je pravkar zajel nov val evforije. Medtem ko oboževalci po vsem svetu nestrpno odštevajo mesece do božičnega večera, ko bo na male zaslone končno prišla prva sezona težko pri

→ mišičnih krčev • telo je dehidrirano zaradi premajhnega vnosa tekočine, utrujeno od pretiranega fizičnega napora ali pa mu primanjkuje magnezija (za slednje se priporoča povišan vnos tega v obliki prehranskega dopolnila).

→ poškodbe • bolečina v nogah v mirovanju lahko izvira v zvinu, zlomu ali poškodbi kit, značilno za vse pa je, da tovrstno poškodbo spremlja oteklina.

→ vnetja • artritis, burzitis in nekatere druge vnetne bolezni povzročijo izredno hude bolečine v nogah.

→ srčno-žilnega sistema • težave krvnega obtoka, kot so krvni strdek ali krčne žile, nakazujejo resnejše stanje, ki ga je kot takšnega potrebno tudi obravnavati, saj lahko v nasprotnem primeru postane življenjsko ogrožajoče.

→ tumorja • tumorji se sicer v kosteh ali mišicah razvijejo le redko, a kadar se, bolečina seva skozi celotno okončino.

Pri bolečinah v nogah je smiselno obravnavati samo težavo (vrsto in resnost) in v enaki meri življenjski slog pacienta, saj kombinacija nemalokrat namiguje ne le na diagnozo, temveč tudi na smiselno zdravljenje.

Številne bolezni, katerih znaki so bolečina v mišicah na nogah, namreč prej kot karkoli drugega zahtevajo korenito spremembo načina življenja.

Bolečine v nogah so lahko znak številnih stanj

Dolgotrajno sedenje, hormonske motnje med nosečnostjo ali menopavzo, izpostavljenost visokim temperaturam, (nepravilno) dvigovanje bremen, kajenje in še nekatera druga dejanja predstavljajo resne dejavnike tveganja za razvoj (trajnih) bolečin v nogah, čeprav gre običajno za kombinacijo več njih.

Je pa te mogoče povezati tudi z drugimi boleznimi, med katerimi velja izpostaviti:

1. Bolečine v nogah, katerih izvor se nahaja v hrbtenici.

Če so prizadete korenine hrbtenjačnih živcev, se bolečina razširi v spodnje okončine, do samega stopala. Tovrstne težave kažejo na hernijo diskov (uhajanje tekočine medvretenčnih kosti), spinalno stenozo (zožanje hrbteničnega kanala), spondilozo (drsenje vretenc) ali degenerativne spremembe (s starostjo povezane spremembe, ki se kažejo na disku ali vretencih).

2. Bolečine v nogah, ki so posledica poškodbe živca.

Živec se poškoduje iz različnih vzrokov, denimo zaradi presnovne bolezni (sladkorna bolezen, težave s ščitnico), okužbe (HIV) ali avtoimunskega stanja (imunski sistem občasno napade periferni živčni sistem).

Izbira instrumenta za glasbeno šolo 

3. Bolečine v nogah, izvor katerih so poškodbe krvno-žilnega sistema.

Tako arterije kot vene se lahko zamašijo ali vnamejo, kar lahko kaže na bolezen perifernih arterij (zmanjšana cirkulacija), trombozo globokih žil (zmanjšan ali spremenjen pretok krvi), počeno krvno žilo ali površinski tromboflebitis (krvni strdek, izbočene krčne žile ali pajkaste žilice pod površino kože).

V povezavi s slednjim, prim. Boris Kralj, dr. med., specialist dermatonevrolog, poudarja, da krčne žile prizadanejo kar tretjino prebivalstva in »se pojavijo, ker žile same delujejo kot lestve: imajo stopnice (zaklopke), ki pomagajo krvi, da se vrača proti srcu, korak za korakom, ne da bi ta zdrsnila nazaj. Ko pa zaklopke oslabijo ali propadejo, se kri in tekočina zadržujeta v spodnjih okončinah, kar vodi v povečanje velikosti in vidnosti žile,« posledično tudi k bolečinam v nogah.¹

Razlogi za bolečine v nogah.

Težave se slabšajo s starostjo, ob dolgotrajnem stanju na mestu, s sedenjem, poslabšanje stanja je lahko posledica pasivnega življenjskega sloga, genetskih predispozicij in pogosto kot posledica prekomerne telesne teže.

Prav zato dr. Kralj izpostavlja, da lahko za izboljšanje stanja največ naredi vsak posameznik, posebej v začetnem obdobju. »Tistim z običajnimi, a razširjenimi žilami na nogah lahko pomagajo sila preprosti koraki, denimo: redna vadba, spremljanje/zmanjšanje vnosa soli, občasno dvigovanje nog, kompresijske nogavice ali nogavice, ki postopoma stisnejo spodnji del nog in s tem usmerjajo kri proti srcu.« ¹

Po njegovih besedah za najbolj učinkovito velja prav gibanje. »Lajšanje bolečin v zvezi s krčnimi žilami pomeni ukrepanje, kot sta hoja in izogibanje dolgotrajnejšemu stanju ter vročini.« ²

Ob tem se zaveda, da težave nastopijo predvsem v toplejših mesecih, poleti, ko zaradi »raztezanja venskih žil in zaradi prehajanja tekočine v okolišnja tkiva izven drobnih žil prihaja do oteklin, krčev ter občutka težkih nog.«

Kot navaja, so v teh situacijah najprimernejši ukrepi »hladni obkladki, v težjih primerih tudi kompresijske nogavice, obstajajo pa celo zdravila iz skupine bioflavonoidov, ki blažijo natanko takšne težave.«

A pomembno ni le, kaj počnemo, temveč tudi, čemu se izogibamo. Sončenje, savne in drugi tretmaji, za katere so značilne višje temperature, nošnja pretesnih oblačil (hlač), pasiven življenjski slog in prekomerna telesna teža na pojav krčno-žilnih težav, ki se lahko odražajo tudi z bolečinami v nogah (v mirovanju ali med aktivnostjo), vplivajo povsem enako kakor vsi tisti ukrepi, s katerimi težave omilimo.

Vezano na telesno dejavnost pa je najbolje izbrati aktivnosti, primerne našemu splošnemu psihofizičnemu stanju, pri čemer so posebej priporočljivi hoja, kolesarjenje in plavanje.

Nasveti za blaženje bolečin v nogah

Bolečine v nogah (in nasploh vsaka bolečina v mišicah na nogah) se kažejo v obliki nelagodnega, neprijetnega občutka v spodnjih okončinah (ali okončini), ki pa ga je mogoče ublažiti ter celo preprečiti s povsem preprostimi ukrepi.

Stroka v povezavi z njimi navaja naslednja priporočila:

• dvigovanje okončin oziroma prizadete noge ǀ Pomembno je, da nogo dvignemo nad srčno mišico, dvige pa ponavljamo v krajših presledkih (npr. na tri minute), najbolje po daljšem stanju ali vroči kopeli oziroma tuširanju.
• pravilna drža in sedenje ǀ Bolečine v nogah so nemalokrat posledica prisilne ali slabe drže med opravljanjem poklicne dejavnosti, zato jo velja zavestno izboljšati. Strokovnjaki spletne lekarne Moja lekarna vsekakor priporočamo izogibanje sedenju s prekrižanimi nogami, ki žile stisne, kar lahko privede tudi do resnejših posledic.
• redni odmori ǀ Neodvisno od tega, ali večino dneva sedimo, stojimo ali hodimo, si je pomembno vzeti premor. Pri zmanjševanju bolečin v nogah je namreč izredno pomembno redno menjavanje položaja.
• hoja ǀ Hoja je, kot navaja tudi dr. Kralj, izredno učinkovita, saj povzroča krčenje mišic, obenem pa pospeši srčni utrip, s čimer spodbudi pretok krvi v vene. Po nasvetih zdravnikov naj bi, da bi ohranili zdravje, hodili najmanj pol ure dnevno.

Nasveti za neboleče noge.

• izogibanje kajenju in cigaretnemu dimu ǀ Najsi bo aktivno najsi bo pasivno kajenje, oba sta enako škodljiva in negativno vplivata na telesno cirkulacijo ter povzročata številne zdravstvene zaplete in srčno-žilne bolezni.
• nošnja ohlapnih oblačil ǀ Znano je, da oprijeta oblačila zavirajo cirkulacijo spodnjega dela telesa.
• nošnja kompresijskih nogavic ǀ Kompresijske nogavice pospešijo pretok krvi, posebej učinkovite pa so pri daljšem sedenju ali stanju (na mestu).

Bolečine v nogah, povezane z boleznimi srca in ožilja

Največ ljudi trpi za bolečinami v nogah na račun bolezni srca in ožilja, ki so posledica dedne zasnove, pasivnega življenjskega sloga, kajenja ter neuravnotežene prehrane, pri čemer bolezni ožilja ločimo na bolezni arterij in bolezni ven.

Obe stanji zahtevata preiskavo z ultrazvokom in magnetno resonanco, ki pomagata pri postavljanju ustrezne diagnoze ter odrejanju zdravljenja.

Se pa kot najpogostejši razlogi tovrstnih bolečin v nogah pojavljajo:

1. Krčne žile

Povečane, zvite vene se razvijejo s staranjem in privedejo do upočasnjenega kroženja krvi. Žile se nemalokrat izbočijo in jih spremljajo mišični krči, neprijetne, lahko izredno močne bolečine v nogah, posebej ob daljšem stanju ali sedenju, ter srbečica.

2. Globoka venska tromboza

Kadar v veliki veni nog nastane krvni strdek oziroma, če se ta odtrga od stene vene, lahko skozi krvni obtok vdre bodisi v možgane bodisi v pljuča, kar povzroči možgansko kap ali pljučno embolijo. Med znake krvnega strdka sodijo rdečica, otekline, krči.

3. Kronična venska insuficienca

Ker je naloga ven spodbujanje črpanja krvi nazaj v srce, težave z zaklopkami povzročijo pretok krvi v obe smeri, zato se ta kopiči v nogah.

O vseh simptomih je potrebno nemudoma obvestiti zdravnika in se z njim posvetovati o možnih ukrepih za ublažitev bolečin v nogah ter odpravo vzrokov, saj so ti lahko življenjsko ogrožajoči.

Sodeluj z zdravnikom.

A če težav med vsemi opisanimi simptomi, svoje težave ne moremo prepoznati, strokovnjaki spletne lekarne Moja lekarna svetujemo analiziranje dejavnosti zadnjih dni in ugotavljanje, ali niso bolečine v nogah nemara vendar posledica:

1. fizične aktivnosti, ne nujno povezane z intenzivnim športom (lahko gre za nespreten gib, pretirano napetost mišic ali kakšen drug neroden gib),
2. slabe telesne pripravljenosti, ki pripelje do bolečin tako rekoč ob vsakršni povečani aktivnosti,
3. degenerativnih sprememb in staranja, zaradi katerih je potrebno paziti na vsak gib, predvsem pa z gibanjem ne pretiravati,
4. pomanjkanja magnezija in drugih vitaminov ali mineralov, ob čemer se priporoča uživanje prehranskih dodatkov, ali
5. uživanja določenih zdravil, katerih stranski učinki so prav bolečine v mišicah.

Ob ugotavljanju vzrokov za bolečine v mišicah velja upoštevati vse možne vzroke. Ni namreč zanemarljivo razlikovanje, ali so bolečine akutne ali kronične, ali pa so te posledica nepazljivosti oziroma poškodbe oziroma bolezni in ali se za njihovo omilitev priporoča počitek ali gibanje.

Za vsa vprašanja, povezana z bolečinami v nogah, smo strokovnjaki spletne lekarne Moja lekarna na voljo, ob enem pa priporočamo tudi čimprejšnji obisk osebnega zdravnika, ki opravi fizični pregled in pri diagnostiki upošteva tudi predhodne oziroma morebitne pridružene bolezni.

Viri in literatura

• ABCzdravja – Ženske bolj podvržene (4.4.2023). Dostopno na: https://www.abczdravja.si/srcno-zilni-sistem/zenske-bolj-podvrzene/
• ABCzdravja – Postaja topleje – kako lajšati bolečine v nogah? (5.4.2023). Dostopno na: https://www.abczdravja.si/srcno-zilni-sistem/postaja-topleje-kako-lajsati-bolecine-v-nogah/
• WebMD – What’s Causing Your Leg Pain? (6.4.2023). Dostopno na: https://www.webmd.com/pain-management/ss/slideshow-leg-pain-causes
• HealthDirect – Leg pain (7.4.2023). Dostopno na: https://www.healthdirect.gov.au/leg-pain