Kam na Cresu? Vse o otoku Cres
Cres je največji in drugi najdaljši otok na Hrvaškem, ki je med slovenskimi turisti zelo priljubljen. Otok leži na severu Jadrana v Kvarnerskem zalivu, z bližnjim Krkom pa že dolgo bije bitko za naziv največjega otoka na Hrvaškem in Jadranu. Zaradi bližine Slovenije je Cres še kako poriljubljen otok, ki ga je vredno obiskati poleti in v drugih letnih časih. Kaj si je vredno ogledati na Cresu? Več o otokih, pa smo že pisali tukaj.
Cres skozi številke
Površina otoka – 405,78 km2
Dolžina otoka – 66 km2
Širina otoka – 12 km2 v najširšem delu
Dolžina obale – 268,205 km
Najvišji vrh otoka – 648 m
Število prebivalcev – 3100
Gostota prebivalstva – 7,6 prebivalcev na km2
Cres je obkrožen z otoki
Na vzhodu Xres pogleduje proti Krku, Plavniku, Trsteniku, Kormat 1, Kormat 2 Ćutin Mali in Ćutinu Veli. Južna stran se Cres spogleduje z otoki Lošinj, Oruda, Palacol, Vele Orjule, Male Orjule, Osir veli, Osir mali, Susak in Unije. Na vzhodu pa Cres gledata zgolj Zeča in Galijola.
Zgodovina otoka Cres
Kot pri večini otokov v Jadranskem morju je tudi pri Cresu težko določiti prihod prvih ljudi na samo območje. Glede na najdene ostanke je bil otok naseljen že po drugi ledeni dobi, ko je bilo morje za skoraj sto metrov nižje od današnjega. Takrat je bil otok povezan s celinskim delom, kar še nekoliko oteži vse najdbe.
Na številnih predelih otoka Cres so bili najdeni ostanki naselbin, ki tako segajo približno 12 tisoč let pred naše štetje. Vse od tistega obdobja se je gladina morja dvigovala in območje je kmalu postalo otok Cres, kot ga poznamo danes. Že v Antiki je bil Cres del otokov, ki so bili opisani kot Apsirtovi otoki in so bili obenem tudi del mita o Jazonu in Argonavtih. Nadaljnja zgodovina je sledila na enak način, kot zgodovina okolice, saj je bila vezana na Beneško republiko, Napoleonovo Francijo, Jugoslavijo in Hrvaško.
Cres je napolnjen z naselji, med katerimi je največji prav Cres. Leži na zahodni obali otoka v prečudovitem in zaščitenem zalivu. Imenujejo ga tudi male Benetke, v njem pa živi tudi velika večina prebivalcev celotnega otoka – približno 2350 prebivalcev ali 2740 z okolico. Če pogledamo le malo v preteklost, lahko vidimo, da je bil Cres nekoliko bolj zaseden, saj je pri koncu devetnajstega stoletja na otoku živelo skoraj pet tisoč prebivalcev. Močan padec prebivalstva je otok Cres doživel po drugi svetovni vojni, ko je komaj vzdrževal nad tisoč prebivalcev. Vse od takrat pa se število zvišuje.
Naselja Cresa od severa proti jugu
Otok Cres ima kar nekaj naselij, ki si od severa proti jugu sledijo v naslednjem vrstnem redu. Porozina, Filozići, Beli, Dragozetići, Sveti Petar, Predošćica, Vodice, Merag, Cres, Loznati, Pernat, Valun, Zbičina, Lubenice, Orlec, Mali Podol, Stanić (zapuščeno), Vrana, Vidovići, Grmov, Martinšćica, Hrasta, Miholašćica, Stivan, Belej, Ustrine, Osor (most proti Lošinju) in Punta Križa. Vmes najdemo še kar nekaj manjših naselij, ki so bila nekoč poseljena, danes pa so zapuščena – primer je tudi Stanić.
Pomembnejša pristanišča na Cresu so Cres, Valun, Osor, Ustrine, Valun in Porozina.
Kako na Cres?
Otok Cres se nahaja v creško lošinjskem arhipelagu, ki je otoška skupina Kvarnerskega zaliva.
Prihod iz smeri Trsta (Italija):
mejni prehod Pasjak – Opatija – trajektno pristanišče Brestova – s trajektom do Porozine – Otok Cres in Lošinj.
Prihod iz smeri Ljubljana (Slovenija):
mejni prehod Rupa – Reka – otok Krk (prečkanje mostu) – trajektno pristanišče Valbiska – s trajektom do Meraga – Otok Cres in Lošinj, možnost je tudi preko mejnega prehoda Rupa – Reka – Opatija – trajektno pristanišče Brestova – s trajektom do Porozine – otok Cres in Lošinj.
Vožnja s trajektom traja približno 20 minut. Karte kupite v pristanišču, naročiti jih ne morete.
Premični mostovi:
Na otoku se nahajata dva premična mostova, ki se odpirata dvakrat dnevno zaradi prehoda plovil:
Osor: ob 9. in 17. uri
Mali Lošinj: ob 9. in 18. uri
Kaj videti na Cresu?
Cres lahko kot največji otok Hrvaške obiskovalcem ponudi marsikaj. Omenili smo že njegovo zgodovinsko pot in naziv malih Benetk, ki pričajo o lepoti otoka, ki pa ni omejena le na obale in glavno naselje Cres. Kaj je torej še kako vredno videti ob obisku Cresa?
Mesto Cres ali male Benetke
Ne gre brez glavnega in največjega naselja Cres. Večino dogajanja je prav v mestu Cres, ki je bil nekoč dom hrvaškega filozofa Franeta Petrića. Zaradi zgodovinskega pomena otoka je v mestu tudi muzej (Creski muzej), kjer je moč videti antične umetnine in ostanke zgodovinskih civilizacij. Spomnimo, da so bili na otoku najdeni tudi več kot 20 tisoč let stari ostanki prebivalstva, kar je še kako zanimivo.
Mesto je polno prečudovitih kavarn, restavracij in barov, kjer bodo nekaj za početi našli prav vsi. Prav tako so na ogled cerkve, med njimi cerkev Svete Marije Velike. Med nujnimi ogledi v mestu so tudi Palača Arsan, benediktinski samostan, spomenik padlim borcem, frančiškanski samostan, mestna ura z mestnimi vrati in mnoge druge renesančne palače in cerkve.
Vas Lubenice na Cresu ponuja sanjski razgled
Privlačna vasica na Cresu se nahaja na 378 metrih nadmorske višine. S pečine na kateri stoji je možno videti na prečudovito prodnato plažo in obale otoka. V vasi je veliko cerkvic in prelepih hiš, ki so kot nalašč za ambientne sprehode. Nemška revija Bild je plažo pod vadico uvrstila tudi na lestvico najlepših plaž na svetu.
Mesto Osor je skok v preteklost
Starodavno mesto je bilo nekoč sedež škofa, kar pomeni, da je še danes vsako leto polno zanimivih odkritij o tem malem mestecu. Zelo priljubljeni so glasbeni večeri, ki se prirejajo poleti in privabljajo trume turistov in obiskovalcev. Posebnost otoka Osor na Cresu je premični most, s katerim se povezuje z Lošinjem. Most je atrakcija sam po sebi, ko je odprt ali zaprt.
Vransko jezero na Cresu
Naselje Vrana skriva ob sebi tudi sladkovodno jezero. Na Cresu predstavlja edini vir oskrbe s pitno vodo (tudi na Lošinju). V njem je moč najti ribe, kot so ščuke, klini, jegulje in druge. Dno jezera je 61,5 metrov po gladino, njegova povprečja globina pa je približno 13 metrov. Dostop do jezera je sicer prepovedan, kar pa ne pomeni, da jezera ni moč videti. To lahko storimo iz bližnjih hribov in naselij.
Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com
