Na Kozjanskem že našli prve jurčke! Gobarji množično odhajajo v gozdove, očitno tam že pošteno rastejo
Fotografija s Kozjanskega navdušila Slovence.
KOZJANSKO – Fotografija velikega jurčka, ki jo je na družbenih omrežjih objavil nabiralec gob Erni, je med gobarji hitro sprožila navdušenje. Še posebej zato, ker smo šele v maju, ko večina ljudi na pravo sezono jurčkov še ne pomisli.
Majski jurčki niso nič nenavadnega, gobarji jih na Kozjanskem opažajo že zdaj
Čeprav večina ljudi jurčke povezuje predvsem z avgustom in septembrom, izkušeni gobarji opozarjajo, da prvi primerki pogosto zrastejo že maja. Prav to potrjuje tudi fotografija jurčka s Kozjanskega, ki je v zadnjih dneh zaokrožila po družbenih omrežjih in med ljubitelji gob sprožila pravo navdušenje. Gobarji pravijo, da so za zgodnjo rast ključni dovolj vlage, toplejši dnevi in hladnejše noči, letos pa so očitno pogoji na nekaterih območjih zelo ugodni.
Da pomladni jurčki niso nič neobičajnega, je že pred leti pojasnil tudi predsednik Gobarskega društva Kranj Bojan Arzenšek. Po njegovih besedah prvi jurčki, predvsem borovi gobani, pogosto poženejo že sredi maja, posebej na bolj kislih tleh in v vlažnih gozdovih. Prav zato gobarji v teh dneh že množično pogledujejo proti gozdom, saj očitno marsikje po Sloveniji sezona jurčkov letos prihaja precej prej kot običajno.
Takšne fotografije vsako leto hitro sprožijo pravi “gobarski alarm”. Marsikdo po objavi že razmišlja, da bi med vikendom preveril domače gozdove. Izkušeni gobarji sicer opozarjajo, da ena sama najdba še ne pomeni množične sezone, vseeno pa je lep jurček s Kozjanskega jasen znak, da se v slovenskih gozdovih nekaj že dogaja.
Poznate pravila gobarjenja?
Dovolj dežja in ravno prav sonca sta za mnoge Slovence znak za začetek gobarjenja. Med prvimi se v košarah pogosto znajdejo jurčki, lisičke in dežnikarice, izkušeni gobarji pa dobro vedo, da gozd skriva še veliko več kot le najbolj znane vrste.
Slovenski gozdovi skrivajo pravo bogastvo gob
Slovenija velja za eno bogatejših držav z gobami, saj raznoliki gozdovi in ugodna klima omogočajo rast številnih vrst. Posebej bogati so mešani gozdovi in območja z bazičnimi tlemi, kjer uspeva največ različnih gob. Med najbolj cenjenimi pri nas ostajajo jurčki, smrčki, lisičke in dežnikarice, a vse več ljubiteljev kuhanja posega tudi po manj znanih vrstah. Nekatere gobe veljajo za pravo kulinarično poslastico, zato jih kuharji uvrščajo v različne gastronomske razrede.
V najvišji razred sodijo različni gobani, smrčki, golobice, gomoljike oziroma tartufi, orjaški dežniki, bukov ostrigar in še številne druge vrste. Nekatere med njimi rastejo prosto v slovenskih gozdovih, druge pa so gojene. Tartufe denimo pogosto iščejo posebej izurjeni psi.
Strupene gobe lahko povzročijo hude posledice
Izkušeni gobarji vedno opozarjajo enako: če gob ne poznate dobro, jih ne nabirajte. V gozd se je zato najbolje odpraviti z nekom, ki ima znanje in izkušnje. Čeprav večina ljudi prepozna rdečo mušnico, je v slovenskih gozdovih precej več nevarnih vrst. V Sloveniji so doslej evidentirali okoli 30 smrtno strupenih gob. Med najbolj nevarnimi ostaja zelena mušnica, ki lahko povzroči tudi smrtno zastrupitev. Znaki zastrupitve se lahko pojavijo šele po več urah. Najpogosteje gre za slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, drisko in močno žejo, v hujših primerih pa tudi za motnje zavesti, težave z dihanjem, halucinacije in poškodbe jeter.
Koliko gob sploh lahko naberemo?
Marsikdo tega ne ve, a gobarjenje v Sloveniji omejuje zakonodaja. Posameznik lahko na dan nabere največ dva kilograma gob. Če to količino preseže ali krši druga pravila nabiranja, lahko sledi globa. Nadzor izvajajo gozdarska in okoljska inšpekcija, nadzorne službe v parkih, tržna inšpekcija ter tudi policija. Posebej strogo nadzorujejo zaščitena območja in prodajo gob.
Kako pravilno shraniti gobe?
Sveže nabrane gobe je najbolje porabiti čim prej. Če jih želite zamrzniti, strokovnjaki priporočajo, da to storite najpozneje v enem dnevu po nabiranju. Jurčke, šampinjone in nekatere golobice lahko zamrznemo kar sveže, očiščene in osušene. Pri določenih vrstah pa je potrebno predhodno blanširanje. To pomeni kratko kuhanje v vreli vodi, nato pa hitro ohlajanje z mrzlo vodo. Pomembno je tudi pravilno čiščenje. Gob nikoli ne namakamo v vodi, saj se hitro napijejo vlage in izgubijo okus. Očistimo jih na suho ali jih le na hitro splaknemo.
Nabirajte samo tiste gobe, ki jih stoodstotno poznate. Če obstaja najmanjši dvom, jih pustite v gozdu.
Pripravil: K. J.
Vir: Facebook/Erni J., Gorenjski glas
