Danes obeležujemo svetovni dan raka
Vsako leto 4. februarja obeležujemo svetovni dan raka, namenjen povezovanju, ozaveščanju in skupnemu prizadevanju za boljšo prihodnost preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in zdravljenja raka. Dan opozarja na pomen enakega dostopa do kakovostne oskrbe ter na dejstvo, da je rak več kot zgolj zdravstvena diagnoza.
Kampanja »Združeni v edinstvenosti«
Leto 2026 predstavlja drugo leto globalne kampanje »United by Unique – Združeni v edinstvenosti«, ki presega zgolj ozaveščanje in se vse bolj usmerja v spreminjanje prakse in sistemov oskrbe raka. Osrednje sporočilo kampanje je, da je rak več kot zgolj diagnoza, je globoko osebna izkušnja. Za vsako diagnozo stoji edinstvena zgodba, ki vključuje soočanje z boleznijo, zdravljenje, vztrajnost, podporo bližnjih in prilagajanje novim okoliščinam. Prav te razlike med posamezniki pa morajo po mnenju zagovornikov kampanje postati temelj sodobne onkološke oskrbe.
Poudarek na prilagojeni oskrbi
Kampanja v letu 2026 posebej izpostavlja pomen posamezniku prilagojene oskrbe, vključevanje izkušenj bolnikov in njihovih bližnjih v oblikovanje zdravstvenih rešitev ter nujnost prehoda od enotnega pristopa k bolj človeškemu, pravičnemu in prilagodljivemu zdravljenju. Po navedbah organizatorjev resnične zgodbe ljudi z izkušnjo raka postajajo pomembno gonilo sprememb. Pomagajo odpirati razprave, spreminjati poglede in spodbujati ukrepe, ki vodijo k boljšim izidom zdravljenja.
Odštevanje do dneva boja proti otroškemu raku
Ob svetovnem dnevu raka se začenja tudi odštevanje do 15. februarja, ko obeležujemo mednarodni dan boja proti otroškemu raku. Na ta dan si ljudje po vsem svetu pripenjajo zlato pentljo, simbol podpore otrokom in njihovim družinam, ki se soočajo z boleznijo. Društvo Junaki 3. nadstropja bo tudi letos v sodelovanju s strokovnjaki predstavilo nov informativni letak, namenjen ozaveščanju o otroškem raku. V ospredju bo vsebina »Neizogibnih 10 pri otroškem raku«, ki opisuje deset najpogostejših sprememb in izkušenj, s katerimi se otroci in njihove družine srečujejo med zdravljenjem.
Kaj je rak in kako nastane
Rak je široko ime za več kot 200 različnih bolezni. S tujko rak imenujemo tudi neoplazma, malignom ali maligni tumor. Glavna značilnost raka je nenadzorovana rast in delitev rakasto spremenjenih celic. Nastanek rakave celice, pogosto imenovane tudi maligna celica, je zapleten proces, ki ga imenujemo kancerogeneza. Gre za postopno kopičenje sprememb v celicah, zaradi katerih te izgubijo nadzor nad rastjo in delitvijo.
Celice so osnovni gradniki človeškega organizma in se delijo le, kadar telo to potrebuje. Do raka lahko pride, kadar v celicah nastanejo mutacije v genih ali okvare popravljalnih mehanizmov, ki sicer odpravljajo poškodbe genskega materiala. Kot poročajo na Onkološkemu inštitut Ljubljana, te spremembe lahko povzročijo različni rakotvorni (kancerogeni) dejavniki, kot so ultravijolično sevanje, kemikalije v tobačnem dimu ali okužbe z nekaterimi virusi, na primer humanim papilomskim virusom. Ker je v nastanek in širjenje raka vpleten vsaj 1 odstotek vseh človeških genov, rak uvrščamo med genske bolezni, ki lahko nastanejo v kateremkoli organu človeškega telesa.
Zakaj sta pljuča in črevesje posebej izpostavljena
Pljuča in črevesje so organi, ki so neposredno izpostavljeni škodljivim snovem iz zraka in hrane, zato ni presenetljivo, da se v teh organih pojavlja veliko rakavih obolenj. Enostavnih, poceni in hkrati učinkovitih metod za hitro presejanje velikega števila ljudi za raka pljuč in črevesja ni, dodatno omejitev pa predstavlja tudi časovna zahtevnost takšnih postopkov. Rak pljuč in črevesja je biološko pogosto zelo agresiven in težko ozdravljiv, zlasti če ni odkrit v zgodnji fazi, ko so tumorji še majhni.
Dejavniki tveganja za raka so različni, pri čemer je treba poudariti, da se lahko rak pojavi tudi pri ljudeh brez znanih dejavnikov tveganja. Med najpogostejše dejavnike sodijo starost, saj se rak pogosto razvija več desetletij, določene življenjske navade, kot so kajenje, čezmerno uživanje alkohola, izpostavljenost soncu, debelost in tvegano spolno vedenje, pa tudi družinska obremenjenost z rakom. Tveganje lahko povečajo tudi kronične bolezni, na primer ulcerozni kolitis, ter okoljski dejavniki, kot so pasivno kajenje in izpostavljenost škodljivim kemikalijam, denimo azbestu ali benzenu.
Napisal: K. J.
Vir: Društvo Junaki 3. nadstropja, Freepik, Onkološki inštitut Ljubljana, iStock
