Dedovanje brez garancije – kdaj tvoj otrok izgubi pravico in zakaj sodišče to dovoli
Dedovanje. Tema, ki pogosto sproži tišino ali napetost. Mnogi verjamejo, da je otrokova pravica do dediščine nekaj svetega, nekaj samoumevnega. Vendar zakon ima svoja pravila. Prav zaradi tega obstajajo okoliščine, ko dedovanje otroku ne pripada. Torej, prav ste prebrali, dedovanje ni absolutna pravica.
V tem članku boste izvedeli, kdaj lahko otrok izgubi pravico do dediščine, kaj pravi slovenski zakon in zakaj v nekaterih primerih odločitev ni več v rokah družine – ampak sodišča.
Kaj pravi zakon o dedovanju?
Po Zakonu o dedovanju (ZD) je otrok med nujnimi dediči. To pomeni, da ima pravico do najmanj polovice svojega zakonitega deleža, tudi če ga starš v oporoki izpusti. Ta delež mu “pripada” – razen če obstajajo posebne okoliščine.
Zato dedovanje res ni brez garancije. Čeprav ima otrok posebno mesto, zakon omogoča tudi izjeme. Zaradi tega je še toliko bolj pomembno, da poznamo ta pravila.
Prvi udarec: razdedinjenje
Razdedinjenje pomeni, da zapustnik v oporoki izrecno navede, zakaj določen dedič ne bo prejel svojega nujnega deleža. A to ne gre kar tako. Namreč, razlogi morajo biti jasni, resni in dokazljivi.
Kdaj lahko starš razdedini otroka?
- je otrok storil kaznivo dejanje zoper življenje ali telo zapustnika,
- če je starša težko žalil,
- se je hudo prekršil proti moralnim ali zakonskim dolžnostim, npr. ni skrbel za starša v stiski.
Primer iz prakse: če odrasel sin fizično napade mamo in je pravnomočno obsojen, ima mati zakonsko možnost, da ga razdedini.
Pomembno: razdedinjenje mora biti zapisano v oporoki in vsebinsko obrazloženo. Brez tega ni veljavno.
Drugi udarec: nevrednost za dedovanje
To ni več stvar volje zapustnika. Gre za pravni institut, ki odloča, da je dedič nevreden dedovanja, ne glede na to, ali je bil omenjen v oporoki ali ne.
Kdaj dedič izgubi vse?
- če je otrok umoril zapustnika,
- mu je preprečil sestavo oporoke,
- če je uničil ali ponaredil oporoko.
To so primeri, ko sodišče odloči, da dedovanje ni mogoče. Dedič postane nevreden in s tem avtomatsko izločen iz dednega postopka.
Kaj pa, če otrok samo ne govori s starši?
Nezadovoljstvo, čustvene rane, odtujenost – vse to je pogosta realnost. Kljub temu pa samo to, da otrok živi v tujini, ne pokliče ali ne obišče mame, še ni razlog za izključitev iz dedovanja.
Zakon ščiti dediče pred samovoljnimi in čustveno obarvanimi odločitvami. Če ni konkretnega dokaza o hudi kršitvi, dedovanje ostaja pravica.
Dedovanje brez oporoke – ali lahko otrok še vedno izgubi vse?
Da. Tudi če ni oporoke, zakon omogoča razdedinjenje in nevrednost, če so izpolnjeni pogoji. Sodna praksa potrjuje: v ekstremnih primerih otrok lahko izgubi pravico do vsega, če gre za dokazano nasilje, zanemarjanje ali kazniva dejanja.
Kako zaščititi svojo voljo?
Če želite izključiti otroka iz dedovanja, ni dovolj, da napišete: »Moj sin ne dobi nič.« Takšna oporoka ne drži pred sodiščem. Zato je potrebno:
- napisati oporočni razlog (npr. razdedinjenje z utemeljitvijo),
- navesti dokaze (sodni zapisniki, pričanja),
- po možnosti se posvetovati s pravnim strokovnjakom ali notarjem.
Pravilno zapisana volja preprečuje dolgotrajne sodne postopke, ki v nasprotnem primeru sledijo.
Dedovanje ima pravila in posledice
V družinskih odnosih so čustva močna. A ko gre za dedovanje, štejejo dejstva, dokumenti in zakon. Otrok sicer ima prednost kot dedič, a ta ni brezpogojna. V določenih primerih sodišče dovoli izključitev – in takrat otrok res ostane brez vsega.
Zato: če želite zagotoviti, da bo vaša volja spoštovana – ali če vas skrbi, da lahko ostanete brez dediščine – poiščite strokovno pomoč pravočasno. Dedovanje se ne začne šele s smrtjo – ampak z odločitvijo, da svojo voljo jasno izrazite.
Napisal: K. J.
Viri:
- Zakon o dedovanju
- Notarska zbornica Slovenije – pojasnila o razdedinjenju
- Portal eUprava: Dedovanje in oporoka
- Odvetniška zbornica Slovenije – Praktični vodnik za dedovanje
