Ste pozabili piti? Poglejte barvo urina, povedala vam bo vse!
Dehidracija se pojavi, ko nam v telesu primankuje tekočine. Voda je življenje. Dobesedno. Človeško telo je sestavljeno iz več kot 70 odstotkov vode, in brez nje lahko hitro pride do težav. Ko telo izgubi več tekočine, kot jo vnese, nastopi dehidracija. Stanje, ki je lahko zelo nevarno, če ga ne prepoznamo pravočasno.
Na prvi pogled se morda zdi nenevarna. Malo suha usta, morda glavobol. Ko se enkrat začne spirala izgube tekočine, se hitro znajdemo na spolzkem terenu. Predvsem so ranljivi otroci, starejši in kronični bolniki. Ampak pozor, dehidracija lahko doleti vsakogar, tudi v najboljšem zdravju, če ni pazljiv.
Kako in zakaj pride do dehidracije?
Telo izgublja tekočino vsak dan, z dihanjem, potenjem, uriniranjem, celo s solzami. Običajno to nadomestimo s pitjem vode in s hrano. A ko izgubimo več, kot vnesemo, začnejo celice dobesedno “sukati prazno”.
To se najpogosteje zgodi ob:
- vročini ali sončarici,
- telesni aktivnosti brez dovolj tekočine,
- bruhanju in driski,
- povišani telesni temperaturi,
- jemanju diuretikov (odvajal za vodo),
- sladkorni bolezni tipa 2 (zaradi pogostega uriniranja),
- uživanju alkohola (ki odvaja vodo iz telesa).
Še posebej nevarno je, kadar žeja ni izražena – kar je pogosto pri starejših, dojenčkih ali v določenih bolezenskih stanjih.
Kako prepoznamo dehidracijo?
Znaki se razlikujejo glede na to, kako hudo je stanje. Razdelimo jih lahko v tri stopnje:
1. Blaga dehidracija (1–2 % izgube tekočine)
- Povečana žeja
- Suha usta in jezik
- Rumenkast, temnejši urin
- Glavobol
- Zaspanost, zmanjšana energija
- Manjše potenje in manj pogost urin
2. Zmerna dehidracija (približno 5 %)
- Intenzivna žeja
- Zelo suh jezik
- Temen, skoraj oranžen urin
- Omotica pri vstajanju
- Slaba koncentracija
- Občutek šibkosti in zmedenosti
3. Huda dehidracija (10 % ali več)
- Popolna odsotnost urina
- Hitro bitje srca
- Nizek krvni tlak
- Vročina, krči v mišicah
- Bruhanje, izguba zavesti
- Možen kolaps (hipovolemijski šok)
Tukaj ne gre več za šalo. Če opazite te znake, je potrebna nujna zdravniška pomoč.
Kaj pa otroci?
Otroci so še posebej občutljivi. Njihova telesca vsebujejo manj vode kot odrasla, poleg tega pogosto ne znajo sporočiti, da so žejni. Znaki dehidracije pri otrocih so:
- Suha usta, brez sline
- Brez solz pri jokanju
- Suha plenica več kot 4 ure
- Zaspanost, brezvoljnost
- Vdrte oči
- Razdražljivost ali letargija
Če ima otrok bruhanje ali drisko, je treba tekočino nadomeščati z raztopino za rehidracijo (ORS), ki jo dobite v lekarni. Nikar ne čakajte na žejo. Dajte mu majhne požirke vsakih nekaj minut.
In starejši?
Pri starejših je problem pogosto neopaznost žeje. Morda niso mobilni, pozabijo piti, ali pa jemljejo zdravila, ki povečajo izločanje tekočine (kot so diuretiki). Zato morajo imeti v bližini vedno kozarec vode in osebo, ki jih spomni, da pijejo.
Kako ukrepamo?
Zdravljenje dehidracije je enostavno nadomestimo izgubljeno tekočino.
Ne pozabite, alkohol ni rešitev! Prav nasprotno: spodbuja izločanje vode in stanje le poslabša.
Kako se dehidraciji izognemo?
Preventiva je preprosta, a pogosto spregledana:
- Pijte dovolj tekočine (2–3 litra dnevno, več v vročini).
- Pri telesni vadbi pijte pred, med in po aktivnosti.
- Otrokom redno ponujajte vodo.
- Ob bolezni, vročini ali driski, povečajte vnos tekočine.
- Izogibajte se alkoholu, predvsem v vročih dneh.
Preprost trik? Poglejte svoj urin. Če je svetlo rumen, je vse v redu. Ali je temno rumen ali oranžen ste že na poti v dehidracijo.
Če telesu dlje časa primanjkuje tekočine, se posledice lahko hitro kopičijo in postanejo resne.
Včasih je stvar resna. Prav zares. Če telo predolgo trpi brez dovolj tekočine, se lahko zgodi marsikaj neprijetnega, tudi nevarnega. Recimo ledvični kamni. Ti se ne pojavijo kar tako, pogosto so rezultat tega, da ne pijemo dovolj. Manj vode pomeni manj urina, večja koncentracija mineralov, in bum kamenčki v ledvicah. In to niso tisti lepi, gladki kamenčki z obale, ampak taki, ki znajo povzročati hude bolečine.
Prav tako lahko dolgotrajna dehidracija povzroči zmedenost, omotico in povečano tveganje za padce, kar je še posebej nevarno pri starejših osebah. Telesu oslabi tudi srčna funkcija, saj mora srce bolj garati, da kroži gostejšo kri. V skrajnih primerih pa pride do t. i. hipovolemičnega šoka. To je kolaps krvnega obtoka zaradi izrazitega pomanjkanja tekočine, kar ogrozi prekrvavitev vitalnih organov.
Napisal: K. J.
Vir: clevelandclinic.org, Canva
