Endivija: Vse o priljubljeni vrtnini
Endivija je izjemno priljubljena vrtnina, ki jo pogosto imenujemo kar solata. Zaradi navade se niti ne zavedamo, da endivija ni ravno solata, a tako navado je težko spremeniti. Endivija in solata sta le daljni sorodnici, ki pa sta si zelo podobni. Več skupnega ima endivija z radičem in cikorijo, ki je poznana kot kavni nadomestek. Razkrili bomo vse skrivnosti endivije, vključno s sajenjem, informacijami, kulinarično pripravo in drugimi zanimivostmi.
Kaj točno je endivija?
Endivija je listnata zelenjava, ki jo pogosto imenujemo solata ali pa zimska solata. V družinskem oziroma botaničnem drevesu pa je solata zgolj njena daljna sorodnica. Endivija ima namreč veliko več skupnega s cikorijo, radičem in celo ognjičem ter pehtranom. A zaradi podobnosti v izgledu ne gre zameriti napačnemu poimenovanju, predvsem zato, ker jo imenujemo kar endivija. Njeno latinsko ime je Cichorium endiva in pripada družini nebinovk, kamor pa prištevamo tudi solato. Endivija naj bi izvirala iz južne Azije in Sredozemlja. V zgodovini so jo gojili že Grki, Egipčani in Rimljani, kar le nakazuje njeno obstojnost in uspešnost.
Raste kot glavnata solata in je po okusu najbolj podobna radiču. Najbolj priljubljena postane v jesenskih in zimskih mesecih, ko prične nadomeščati poletne solate. Sejemo jo poleti, v juniju in juliju, ko se začnejo dnevi krajšati. Pobiramo pa jo med septembrom in decembrom, razen če je vzgojena v rastlinjakih, ko jo pobiramo sproti vse tja do pomladi. Njena vzgoja je identična vzgoji radiča.
Čeprav obstaja več vrst, pa jih v Sloveniji gojimo in uporabljamo le nekaj. Pri nas so tako najbolj priljubljene zelene, rumene in kodrolistne endivije, ki prinašajo vsaka svoje lastnosti. Zaradi uporabe v hladnejših mesecih pa je prav vsaka izmed njih odlično rezistentna oziroma odporna na zunanje vplive.
Kako gojiti endivijo?
Kot rečeno je vzgoja endivije podobna vzgoji radiča. Kupimo jo lahko že delno vzgojeno, ki jo nato le še presadimo na svojo njivo ali pa jo vzgajamo od semena naprej. Ohranjati moramo primerno razdaljo med vrstami in v vsaki vrsti (40 centimetrov med vrstami in 40 centimetrov v vrsti). Ne smemo je gojiti na gredicah, ki so bile v preteklih letih gnojene z gnojem.
Minimalna temperatura za sajenje naj znaša pet stopinj Celzija, za najbolj primerno pa veljajo temperature od sedemnajst pa do dvajset stopinj Celzija. Skrbeti moramo, da je endivija redno navlažena. Optimalno je zalivanje dvakrat na teden, saj bodo tako listi mehkejši in bolj krhki. Suhi listi oziroma neredno zalivanje pa bo povzročilo, da bodo listi grenki in trdi.
Na vrtu jih lahko kombiniramo z drugimi vrtninami. Nekateri dokazi nakazujejo, da najboljše uspeva v gredah, ki so bile izpraznjene na sredini poletja. Na tako gredo jo lahko presadimo tudi, če še ni popolnoma izpraznjena.
Kaj grozi endiviji na njivi?
Endivijinim listom so nevarni predvsem polži, korenino pa radi napadejo voluharji in bramorji. Paziti moramo na to, da ob posajeni endiviji ustvarimo okolje, ki ga ti škodljivci ne prenesejo. Za polže je dobra obramba že pobiranje odmrlih listov in pažnja, da ni nepredelanih organskih materialov. Ti privabljajo polže, ki se bomo ob endiviji preveč udomačili. Za voluharje so v prodaji zelo uspešni podzemeljski odganjalci.
Precej nevarno za endivijo na našem vrtu pa je pretirano gnojenje s snovmi, ki vsebujejo dušik. Ta povzroča gnitje endivije, ki zna posledično privabiti tudi polže in tako dalje. Zelo nam bo endivija hvaležna, če bomo pri gojenju uporabljali zastirko oziroma steljo.
Glavni adut endivije pri zdravju
Zelo pomembno je, da endivijo uporabljamo svežo. Mnogo podatkov kaže, da ima več mineralov in vitaminov kot katerakoli vrsta solate. Poleg tega pa vsebuje precejšnjo količino vlaknin, ki nam bodo pomagale pri prebavi. V sebi ima tudi kalij, kalcij, železo, vitamine A, B in C ter fosfor. Prav tako je endivija odličen del diet (predvsem shujševalne), saj 100 gramov endivije vsebuje le 17 kalorij.
Endivija ima tudi čudovit vpliv na naše zdravje, saj s svojimi lastnostmi vpliva na nič koliko procesov našega telesa. Svetujejo jo bolnikom s srčno-žilnimi boleznimi in sladkornimi boleznimi. Endivija pa vam lahko pomaga pri:
- Spodbujanju delovanja jeter
- Prečiščevanju krvi
- Spodbujanju delovanja krvnega obtoka
- Zaščiti telesa pred oksidativnim stresom in obolenji
- Izločanju strupenih snovi iz telesa
Vsebuje grenčico intibin, ki ji daje nekoliko grenak okus, hkrati pa pospešuje prebavo, presnovo in znižuje količino sladkorja v krvi. Vsebuje tudi inulin. To je sladkor, ki zmanjšuje količino drugih sladkorjev v naši krvi.
Zdravilni učinki pa se ne končajo tu, saj lahko endivijo uporabljamo tudi kako drugače, kot le prehransko živilo. Sok endivije lahko v kombinaciji z vinskim kisom predstavlja odličen obkladek pri migrenah in glavobol
u. Sok njenih cvetov je lahko, prav tako v obliki obkladkov, odlično zdravilo za oči. Za masiranje lasišča, skalpa ter kože pa je sok endivije ponovno odlična rešitev.
Endivija na našem krožniku
Najbolj pogosto jo v Sloveniji pripravljamo kot navadno solato, ki ji dodamo kis, olje, sol, česen in druge sestavine. Za mnoge pa je presenetljivo kako dobro gre endiviji v drugačni pripravi jedi. Vsekakor je treba pri taki vrtnini razložiti, da je edina omejitev le domišljija. Tako kot preostale pripadnike zelenjavnega vrta, lahko tudi endivijo pripravimo na tisoč in en način. Če vam stil navadne solate ni ravno po godu, se lahko odločite za karkoli drugega. Lahko jo pripravljamo tudi po obliki receptov za špinačo. Eden izmed najbolj zanimivih receptov, ki se nam je med raziskovanjem ponudil prilagamo spodaj.
Recept endivije za jesenske dni
Da ne bo vse enako, lahko endivijo pripravite tudi na nekoliko drugačen način. Dodajte ji orehe, hruške in gorgonzolo. Prava jesenska eksplozija okusov, ki ji ni para. Sestavine preprosto dodajte v skledo, kot če bi pripravljali navadno solato. Najboljša izbira endivije je srčika rumene sorte ali belgijske endivije, ki bo postregla z najbolj pristnim okusom. Začinite in okisajte po vaših željah, spodnja količina je dovoljšnja za tri krožnike.
- 3 glave endivije (razrezane za solato)
- 2 žlici sesekljanih orehov
- 2 žlički zdrobljene gorgonzole
- 1 hruška, narezana na majhne koške in brez pečk
- 2 žlički ekstra deviškega olivnega olja
- 2 žlički balzamičnega ali jabolčnega kisa
- Začinjeno po želji s poprom ali soljo
Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com
