Božanske fige za vsak okus
Fige so odlična kulinarična poslastica, hkrati pa tudi del zdrave mediteranske prehrane. Z njimi si lahko uspešno razkisate telo, poleg tega pa se lahko pohvalijo tudi z bogato sestavo, saj vsebujejo kar 11 vitaminov.
Fige (Ficus carica) sodijo med ene izmed najstarejših kulturnih rastlin. Stare so vsaj toliko kot jabolka, zato jih ponekod uvrščajo med božje sadeže. Sodijo v družino murvovk. Domovina fig je južna Perija in Sirija, dobro pa uspevajo predvsem na vzhodno mediteranskem področju. Med državami, ki pridelajo največ fig, so zagotovo Turčija, Alžirija, Egipt, Maroko in Iran. Pri nas najbolje uspevajo v Istri in Goriških Brdih.
Fige so stari Egipčani uporabljali kot hrano in zdravilo. Stari zapisi govorijo o tem, da jih je zelo cenila tudi Kleopatra. Še kako cenili so jih tudi v stari Grčiji in Rimu. Celo tako, da so izvoz najboljših fig prepovedali kar z zakonom. Imeli so jih za izvrstno hrano, ki hitro da energijo, zato so po njih posegali tudi starogrški atleti.
Ste vedeli?
Danes obstaja več kot 150 vrst fig.
Najbolj poznane in razširjene so naslednje vrste fig: mission (črno-vijolična lupina in rožnato meso), calimyrna (zelenkasto rumena lupina in rjavkasto meso), kadota (zelena lupina in vijolično meso) ter jadranska figa (svetlo zelena lupina in rožnato meso).
Fige: bogastvo vitaminov in mineralov
Fige so polne energije in hitro nasitijo, zato je strah, da bi se jih prenajedli, skoraj popolnoma odveč. Vsebujejo fruktozo in glukozo, zato hitro nasitijo možgane. Poleg tega se lahko pohvalijo s pestro paleto mineralov, med katerimi naj omenimo kalcij, magnezij, kalij, fosfor in železo. Vsebujejo naravnost odlično razmerje med natrijem in kalijem, ki zelo blagodejno vpliva na srce in ožilje. Tu so še številni vitamini skupine B (vitamin B1, B2, B5 in B9), vitamin A in drugi.
Seveda fige vsebujejo tudi druge hranilne snovi, na primer polifenole, ki so eden najmočnejših antioksidantov. Ne smemo pozabiti niti na prehranske vlaknine, ki so topne v vodi in ugodno vplivajo na prebavo.
Nasveti za uporabo fig
Fige so zelo občutljiv sadež, ki se hitro pokvari, zato jih moramo shranjevati v hladilniku. Če so že zrele, jih pojejte čim prej. Nezrele pa lahko pustite na kuhinjskem pultu, da dozorijo. Znak, da so fige zrele, je medena kapljica, ki se naredi na dnu fige.
Ko kupujete sveže fige, pazite na to, da so sadeži na pogled zreli ter da jih spremlja prijeten sladkast vonj. Sadež zrele fige je mehak, nekoliko ovenel in ima značilno barvo, ki je odvisna od sorte fige. Fige pred uživanjem najprej operite v hladni vodi. Svoj okus bodo dobro razvile v primeru, da jih boste za nekaj časa postavili na sobno temperaturo.
Sušenje fig
Seveda lahko kupite tudi suhe fige. Pri sušenju izgubijo večino vode, ohrani pa se naravni sladkor. Sušenje fig je uspešno v deželah, kjer je v času obiranja fig suha klima. Hitrost in uspešnost sušenja sta odvisna predvsem od tega, kakšna je velikost plodov, relativne vlažnosti zraka ter temperature.
Sam proces sušenja v povprečju traja od 3 do 5 dni, pri tem plodove zložijo na plastične mreže ali lesene letvice. Kot zanimivost naj napišemo, da iz 2,5 kilograma sadja nastane le polovica kilograma posušenega. Da sušenje poteka lažje, plodove žveplajo ali obdelajo z alkalno kopeljo. Na ta način jih zaščitijo pred škodljivci in pred kvarjenjem. Priporočamo vam, da poiščete nežveplano suho sadje, saj je zdravju prijaznejše.
Blagodejni učinki fig na zdravje
Fige preprečujejo nastanek rakavih obolenj
Z raziskavami so dokazali, da figov izvleček krči tumorje, manjše je tudi tveganje za nastanek raka na prostati.
Fige delujejo protivirusno
Vsebujejo veliko vode in naravnih sladkorjev ter so zelo koristne pri tem, da preprečujejo takšna in drugačna virusna obolenja.
Fige znižujejo visok krvni tlak
Ker so bogate z omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami, varujejo srce in ožilje. Seveda ne smemo pozabiti tudi na kalij, ki uravnava krvni tlak.
Fige pomagajo pri želodčnih težavah
Pripravite si figov kompot, saj deluje kot rahlo odvajalno sredstvo. Poleg tega fige pomagajo tudi pri celjenju želodčnih razjed ter blažijo krče v želodcu.
Fige in dobra prebava
Fige vsebujejo veliko prehranskih vlaknin, zato zagotavljajo dobro in urejeno prebavo.
Fige in diabetes
Zmerno uživanje fig lahko zmanjša potrebo po inzulinu.
Fige in akne
Zaradi velike vsebnosti vode delujejo odlično kot sredstvo za čiščenje kože, preprečujejo pa še nastanek aken.
Pomagajo tudi pri nespečnosti
Vsebujejo triptofan, ki pomaga do boljšega spanja. So tudi v pomoč pri zdravljenju depresije.
Fige znižujejo raven holesterola v krvi
Vsebujejo namreč rastlinske maščobe, ki se vežejo na molekule holesterola in tako preprečujejo njegovo vpijanje.
Odlična hrana za možgane
Fige zelo hitro povišajo raven sladkorja v krvi in so odlična hrana za možgane in živčevje.
Fige za odstranjevanje bradavic
Bradavico namažite s svežim mlečkom pravkar utrgane fige.
Za konec pa še recept: Sladka pita s figami
Sestavine:
Testo:
- 200 g moke
- ščep pecilnega praška
- 150 g surovega masla
- 70 g sladkorja v prahu
- 1 jajce
Nadev:
- 175 g Philadelphia sirčka
- 2 jajci
- 2 žlici sladkorja ali sladilo po okusu
- malo vanilije
- 500do 750 g svežih fig
Postopek priprave:
- Pečico najprej segrejte na 180 stopinj Celzija.
- Nato pripravite krho testo. Moko in pecilni prašek presejete na desko.
- Dodate še koščke masla in zdrobite z nožem.
- Nato dodate sladkor in jajce ter hitro zamesite testo.
- Testo razvaljajte ter ga položite v pekač, naj ima nekaj roba.
- Testo prebodete z vilicami, postavite ga v hladilnik.
- Nato pride na vrsto še nadev. Zmešajte sirček, jajca, sladkor in vanilijo. Dobiti morate gladko maso.
- Očistite in razpolovite fige ter jih položite na krhko testo.
- Prelijte s pripravljeno kremo.
- Pečite v pečici 25 do 30 minut.
Pripravila: Monika M.