Grozi naravna nesreča. Je Slovenija pripravljena?

Ko grozi naravna nesreča, ali ima Slovenija jasen načrt reševanja ko gre za naravne nesreče?

To je vprašanje, ki ga je treba zastaviti. Enako velja tudi za ostale države EU.

Raziskava, ki je bila izvedena februarja in marca 2024 z več kot 26.000 evropskimi udeleženci je dala porazne rezultate:

Le 9 odstotkov državljanov EU pravi, da poznajo načrt svojega mesta, regije ali države za katastrofo ali izredne razmere. Sem so bili všteti še postopki evakuacija, predeli za zavetja ali pomoč.

Obstajata dva izraza:

Nujni primer – je dogodek, ki ga je mogoče obvladovati z razpoložljivimi sredstvi.

Nesreča – presega nujni primer po velikosti in lokalnih zmogljivostih in zahteva zunanjo pomoč.

Slovenija med državami EU

Pri raziskavi so naleteli na negativna presenečenja. Tudi najvišji rezultati so bili še vedno zelo nizki: le 1 do 5 ljudi pozna načrt svojega mesta v primeru nesreče. To kaže na veliko komunikacijsko vrzel glede pripravljenosti državljanov.

“Ali veste, kako vas bodo službe za nujno pomoč pri naravnih nesrečah opozorile v tem primeru?”  Le nekaj več kot polovica prebivalcev v Španiji je znalo odgovoriti na to vprašanje.

Pripravljenost na izredne razmere

V katerih državah EU se ljudje počutijo pripravljene na katastrofe?

Kako preprečiti in trajno odpraviti kapilarno vlago v vašem domu?

Se je tudi pri vas pojavila kapilarna vlaga? Ste opazili, da se na stenah vašega doma pojavljajo vlažni madeži, odstopanje ometa ali celo plesen? Se vam zdi, da so prostori vedno nekoliko hladne

Na žalost le 37 % ljudi meni, da so pripravljeni.

Kako je pri nas v Sloveniji?

Dobra lekcija je bila nedavno v obliki katastrofalnih poplav Seveda je treba upoštevati tudi kje se država nahaja in kako so določeni predeli poseljeni. Primer so nordijske države, kjer je poseljenost majhna ali pa je sploh ni.  Vendar se je tam vsak peti prebivalec udeležil usposabljanja in točno pozna kako se odzvati v primeru naravne nesreče.

Nujnost pripravljenosti se je pojavila v primeru nedavne hude naravne nesreče v Valenciji oktobra lani.

Dogodek namreč niti ni bil nepričakovan, na voljo je bila meteorološka napoved in opozorilo. . Kje se je zataknilo? Administrativni del  postopka je bil neučinkovit. Ni bilo jasnega opozorila niti izdaje  jasnega opozorila ljudem, še manj pa navodil o ukrepanju. Zato ne preseneča: 65 % državljanov Slovenije meni, da so dobro pripravljeni.

Katastrofalne poplave v Sloveniji

Druge ugotovitve ponujajo vpogled v to, zakaj Slovenija bolj zaupa v pripravljenost na nesreče. Raziskava je bila opravljena v začetku leta 2024. To je bilo leto, ko so Slovenijo prizadele hude poplave. 

31 % vprašanih pravi, da so se takoj vključili v prostovoljno delo. To pa navsezadnje dalj vsem občutek odpornosti. 

Druge države EU

Kako je v drugih državah? Kako se ljudje počutijo pripravljene? Imajo občutek varnosti?

Portugalska 27 %, Grčija 28 %, Španija 29 % in Italija 34 %.  To so zaskrbljujoči rezultati, namreč; vse te države so nagnjene k naravnim nesrečam. To niso le grozeče poplave, pač pa velike možnosti pojava gozdnih požarov in vročinskih valov.

Zavedati se je treba, da se vremenske razmere močno spreminjajo in postajajo skrajno nepredvidljive. 

Zelo slab rezultat so pokazale tudi Nizozemska, Francija in Belgija. (od 31 do 37 %)

Le v petih državah imajo ljudje občutek da so dobro pripravljeni in ena med njimi je Slovenija. Ta presega 60 %. In to je dobro.

“Evropejci se počutijo vse bolj nemočne pred nesrečami” 

Delež ljudi, ki poročajo, da vedo, kaj storiti v primeru nesreče, se giblje od 30 odstotkov na Malti do 84 odstotkov v Sloveniji.

Države severne in srednje Evrope (Slovenija, Švedska, Finska, Nizozemska, Avstrija) so uvrščene najvišje. Medtem ko so  sredozemske in južnoevropske države (Španija, Italija, Portugalska, Malta) najmanj prepričane na naravne nesreče in nujne primere.

Vaš sanjski bazen je bližje, kot si mislite - poglejte, koliko vas bi dejansko stala gradnja bazena

Bazen na domačem vrtu ni več stvar sanjarjenja. Vse več Slovencev se odloča za ta korak – iz praktičnih razlogov, zaradi udobja in ne nazadnje, ker si želijo več kakovostnega časa zase in za

Južna Evropa ima problem

Zakaj so  južni Evropejci manj pripravljeni na izredne razmere? To je vprašanje, ki je  na mestu. Kajti: prebivalci južnega dela Evrope so od vedno bolj izpostavljeni naravnim nesrečam. A kljub vsemu zgleda, da jim ni mar.

Mogoče je krivo to, kot pravi profesor Alexander iz UCL, da je to verjetno posledica pogostosti naravnih nesreč v teh regijah. Kot da so se ljudje vsega že naveličali.

Dodaja še:”Lahko tudi odraža manjše zaupanje v vlado kot voditelja in zaščitnika na tem področju.”

Zaupanje v vlado je bolj ali manj zelo velik akter za občutek odpornosti. Če ljudje ne vedo, kaj jih čaka, jin verjetno postane vseeno. 

Je v Sloveniji zaupanje visoko? Po rezultatih sodeč lahko rečemo da je.

Znamo, zato zmoremo in smo sposobni?

Občutek dobre pripravljenosti  in znanje vseeno ne odražata dejanske sposobnosti. Zanimivo je, da ljudje radi precenijo svoje občutke – Ker znam sem tudi sposoben”.

Primer je študija narejena na področju vzhodne Anglije. Lastnike hiš so spraševali, kaj bi naredili, če bi prišlo do hude poplave, ko bi voda zalila spodnja nadstropja.

Večina je dogovorila tako: Odšli bi v zgornje nadstopje in tam počakali da se voda umakne.

Toda še le nato so priznalo, da so pri tem manevru pozabili na elektriko, ogrevanje ter pitno vodo in nekaj malega hrane.

Torej pripravljenost je, znanje tudi, sposobnosti v praksi pa zelo malo.

Informiranje v nesrečah

Kar dve tretjini prebivalcev EU pogreša več informacij na tem področju. 65 % ljudi želi več informacij, da se na bližajoče katastrofe lahko pravilno pripravijo.

Torej manjka globalni načrt z jasnimi in razumljivimi navodili.

Med najmanj obveščenimi so v Grčiji, portugalski, Španiji in Cipru.

Kar je žalostno, saj si ti predeli še najbolj podvrženi naravnim nesrečam.

Kam po informacije?

Polovica prebivalcev EU bi za vir informacij uporabila nacionalne medij. Manj pa družabne medije kot je Facebook ali omrežje X.

Profesor Alexander priporoča

“Potrebujejo boljši dostop do dobrih in zanesljivih informacij o tem, kakšna so tveganja in kako se nanje odzvati.”

Poudarja tudi ključno vlogo sodelovanja javnosti in skupnosti pri pripravljenosti na nesreče in trdi, da “potrebujemo standarde za načrtovanje v izrednih razmerah. Moramo se resno lotiti odzivanja na nesreče.”

Vodilni v državah

Na mestu je tudi poziv politikom, naj podprejo pripravljenost na nesreče na ravni gospodinjstev, poleg lokalnih, regionalnih in nacionalnih prizadevanj za načrtovanje.

In tukaj je tudi čas – ta ima velik pomen. Vsi se premalo zavedamo, da nam v prihodnosti grozijo še bolj pogosti ekstremni vremenski dogodki.

Tri evropske države – Italija, Grčija in Španija – so med tistimi, ki se soočajo z največjim človeškim in gospodarskim vplivom ekstremnih vremenskih razmer.

Slovenija je dobila lekcijo. Priložnost je izkoristila in rezultat je tukaj velja za najbolj pripravljeno v EU. A verjetno še premalo.