To je hrana, ki tiho dviguje holesterol – jej je manj, posebej po 40. letu
Holesterol je ena izmed tistih besed, ki pri večini ljudi takoj sproži zaskrbljen izraz. In pogosto upravičeno. Visoka raven t. i. »slabega« LDL holesterola velja za enega glavnih dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja. Toda holesterol sam po sebi ni sovražnik. Naše telo ga potrebuje za tvorbo hormonov, delovanje možganov in celične stene.
Zakaj je prehrana ključna?
Genetika, stres, pomanjkanje gibanja, vse to ima svojo vlogo. A prav prehrana je tista, ki dnevno in neposredno vpliva na naš holesterol. In to ne le skozi količino, ampak predvsem s kakovostjo zaužitih maščob. Nekatera živila vsebujejo visoke ravni nasičenih maščob, transmaščob ali holesterola, kar telo sčasoma vodi v neravnovesje. Rezultat? Ožanje žil, slabši pretok krvi, večje tveganje za srčni infarkt ali možgansko kap.
Slanina – hrustljava past za žile
Slanina je marsikomu nepogrešljiv del zajtrka. A tudi če je na krožniku le nekaj rezin, s tem telesu dostavimo veliko nasičenih maščob in soli. Redno uživanje lahko močno poslabša razmerje med dobrim (HDL) in slabim (LDL) holesterolom. Tudi tisti, ki prisegajo na “manj mastno” različico, ne uidejo tveganju. Slanina je po naravi mastna in procesirana.
Klobase in predelano meso – dvojna nevarnost
Klobase, salame, paštete, hrenovke – vse to so prigrizki, ki skrivajo več, kot kažejo na prvi pogled. Poleg visokih vrednosti maščob pogosto vsebujejo tudi umetne dodatke, nitrate in konzervanse. Vse to škodljivo vpliva ne le na holesterol, ampak tudi na srce, prebavo in celo povečano tveganje za raka debelega črevesa.
Maslo in mast – preveč na žlico
Maslo je pogosto predstavljeno kot »bolj naravna« izbira v primerjavi z margarino, a ko govorimo o vplivu na holesterol, ni nedolžno. Ena žlica vsebuje več kot 7 gramov nasičenih maščob. Če ga redno uporabljate za kuhanje, peko in mazanje kruha, to dolgoročno pomeni prenasičenost telesa z maščobami. Še huje je pri svinjski masti, ki je skoraj čista živalska maščoba.
Sir, pica in smetanovi omaki – tihi nabiralci holesterola
Trdi siri, kot sta cheddar ali ementaler, imajo veliko nasičenih maščob. Če jih jeste pogosto na testeninah, sendvičih ali pici, se hitro nabere presežek. Pica je sploh ena tistih jedi, ki združuje vse: sir, mesne dodatke, predelano testo in pogosto veliko olja. Prav tako smetanove omake, kot je alfredo, vsebujejo maslo, smetano in sir.
Pohano in ocvrto – hrustljavo, a škodljivo
Pohana piščanca, zrezki, krompirček. Vse to so jedi, ki jih pogosto ocvremo v rastlinskem olju. A ko je olje večkrat uporabljeno ali ni prave kakovosti, nastajajo transmaščobe. Eden najbolj nevarnih sovražnikov za srce. Čeprav je jed okusna, povzroči več škode kot koristi. In če je panada narejena iz bele moke in jajc, dodamo le še več nasičenih maščob.
Sladice in prigrizki – sladkorna past s skritimi maščobami
Sladoled, piškoti, krofi, pekovski izdelki niso le sladki, ampak vsebujejo tudi precej masla, margarine in celo transmaščob. Sladoled je pogosto poln mlečne maščobe in sladkorja, kar je za telo dvojni udarec. Tudi biskviti in kolački lahko izgledajo nedolžno, a če jih zaužijemo redno, postanejo vir »praznih kalorij«, ki rušijo ravnovesje maščob v krvi.
Mleko in mlečni izdelki – izberite pametno
Polnomastno mleko in jogurti so pogosto prisotni v vsakdanji prehrani. Ena skodelica polnomastnega mleka vsebuje skoraj 5 gramov nasičenih maščob. Namesto tega izberite posneto ali rastlinsko različico – mandljevo, ovseno ali sojino mleko, ki ne le da vsebujejo manj maščob, temveč prinašajo še dodatne koristi, kot so vlaknine, vitamini in antioksidanti.
Kaj lahko storimo?
Pomembno je, da ne živimo v iluziji, da je zdrava prehrana popolna odrekanja. Gre za zmernost in pametne izbire. Namesto slanine poskusite tofu, namesto masla uporabite olivno olje, sladoled pa zamenjajte z grškim jogurtom in sadjem. Vse te malenkosti dolgoročno pomenijo manjšo verjetnost za visok holesterol in bolezni srca.
Napisal: K. J.
Vir: vizita.si, Canva
