Iščeš sobo? Pazi se teh oglasov – v ozadju se skriva nekaj veliko hujšega, tako se je ‘nasankala’ ona

23. mar. 2025, ob 12.16
Posodobljeno pred 27 dnevi
354
250 SEK

“Seks v zameno za sobo”: Srhljiv obraz irske stanovanjske krize, o katerem nihče noče govoriti

Stanovanjska kriza na Irskem ni več le problem visokih cen. V zadnjih letih je postala gojišče za nekaj dosti bolj temnega – tih, skoraj neizrečen dogovor med močjo in nemočjo. “Seks za najemnino.” In da, dogaja se. Povsod. V Dublinu, Corku, Limericku. Posebej pa zadene tiste, ki imajo najmanj: tuje študentke, mlade priseljenke, ženske brez doma.


Camila je iskala sobo. Namesto tega je našla spolnega plenilca.

DUBLIN – »Oglas je bil videti čist OK. Pisalo je ‘soba z nizko najemnino, domače vzdušje.’ Ko sem mu pisala, je bil prijazen. Potem pa – ko sva se začela pogovarjati o ‘pogojih’ – je rekel, da pričakuje, da z njim delim posteljo. Rekel je, da gre za ‘alternativni dogovor’,« pripoveduje Camila*, študentka iz Kolumbije.

To ni redkost. Je vse pogostejši vzorec, ki se pojavlja v najemniških oglasih na Irskem – še posebej v Dublinu, kjer je povprečna najemnina za eno sobo presegla 2200 evrov mesečno (podatki Central Statistics Office, 2024). Ko dodamo še splošno pomanjkanje študentskih nastanitev – v letu 2024 jih je bilo manj kot 5.000 za več kot 35.000 tujih študentov – dobimo popoln recept za izkoriščanje.

In tukaj pridemo do bistva: za nekatere moške, pogosto starejše in samske, je to priložnost. Za ženske v stiski? Past brez izhoda.


“Gre za trgovino ranljivih. Nič drugega.”

Camila ni osamljena zgodba. Poročanje Sky News (marec 2025) je razkrilo več pričevanj mladih žensk, ki so naletele na skoraj identične situacije: zavajajoči oglasi, ki hitro postanejo spolno pogojeni. In to niso posebne spletne strani z adult vsebinami. To so običajne Facebook skupine: “Rooms for Rent Dublin”, “Accommodation in Cork”, “Irish Flatshare”.

Kako preprečiti in trajno odpraviti kapilarno vlago v vašem domu?
Se je tudi pri vas pojavila kapilarna vlaga? Ste opazili, da se na stenah vašega doma pojavljajo vlažni madeži, odstopanje ometa ali celo plesen? Se vam zdi, da so prostori vedno nekoliko hladne

Fiona Hurley iz organizacije Nasc, ki se ukvarja s pomočjo migrantom, opozarja: »Gre za izrazito obliko izkoriščanja ekonomske stiske. Nič drugega kot trgovina z ranljivostjo.«

Poglejmo si primer Ane*. Prišla je iz Bolgarije, imela je rezervirano sobo. Vse je bilo dogovorjeno. »Ko sem prišla, je bilo vse pripravljeno. A potem je zaklenil vrata in rekel: ‘Upam, da razumeš, da to ni brezplačno.’ Rekel je, da sem vedela, kam prihajam. Nisem imela kam iti.«


Zakaj nihče ne ukrepa?

Zakon? Obstaja. Vsaj na papirju. Criminal Law (Sexual Offences) Act 2017 naj bi kaznoval spolno izkoriščanje. Ampak v praksi?

Po podatkih The Journal.ie je bila v letu 2023 vložena le ena (!) obtožnica, povezana s »seksom za najemnino«. In tudi ta se ni nikoli znašla na sodišču. Težko je dokazati prisilo, če ni konkretnih dokazov. Brez pisnih sporočil, brez prič? Primer pade. In pogosto pade tudi ženska – v tišino, sram in še večjo negotovost.


Spletne platforme – džungla brez pravil

Facebook sicer uradno prepoveduje »seksualno eksplicitne vsebine«. Ampak kdo to preverja? V skupinah s po več tisoč člani je običajno le eden ali dva moderatorja. Večina sporočil se razrešuje v zasebnih pogovorih. Tam pa – ni nadzora.

Reddit forumi, kot so r/irelandhousing ali r/dublinrentals, imajo strožja pravila. A spet – uporabniki hitro preklopijo v zasebna sporočila. In tam “ponudbe” kar dežujejo.

Eden od moderatorjev (ime hranimo v uredništvu) je za Irish Independent (december 2024) povedal: »Nekateri uporabniki ponujajo ‘intimno družbo’ kot del najema že v prvem stavku. In dokler nimamo pritožbe, ne moremo ukrepati.«


Zakaj ženske molčijo?

Zato, ker se bojijo.

Strah pred stigmo, predsodki, obsojanjem. In če si migrantka, brez stalnega naslova, brez dovoljenja za bivanje? Potem si tiho, ker se bojiš izgube vsega. Po podatkih Migrants Rights Centre Ireland je bilo leta 2024 več kot 6.000 ljudi v administrativni negotovosti – brez jasnega statusa. Ti ljudje ne kličejo policije. In policija ne pride k njim.

Kdo si sploh lahko privošči svoj bazen?
Ste si kdaj predstavljali, kako bi bilo, če bi lahko po napornem dnevu stopili na svojo teraso in se osvežili v kristalno čistem bazenu? Lasten bazen ni več privilegij le redkih – danes je to do

Maria* iz Argentine pove naravnost: »Če povem, me bodo obsojali, kot da sem sama hotela to. Kot da sem si izbrala takšno sobo, ker mi je bilo to sprejemljivo.«

In kdo jim pomaga? Kje so krizne točke, kamor lahko prideš brez vprašanj in strahu? Obstajajo – ampak jih je premalo. In ne oglašujejo se tam, kjer jih te ženske iščejo.


Rešitve? Težke, a nujne.

Prva stvar: zakonodaja. Združeno kraljestvo je že leta 2019 po poročanju BBC začelo obravnavati »sex for rent« kot kaznivo dejanje. Irska? Še čaka. Potrebujemo jasnejšo definicijo, ki ne zahteva neposrednega fizičnega dokaza prisile, da bi lahko ukrepali.

Druga stvar: regulacija spletnih platform. Organizacije, kot je Safe Ireland, zahtevajo, da se za spletne oglasnike vzpostavijo nadzorni mehanizmi. »Ne moremo pričakovati, da se bodo ženske zaščitile same v digitalnem divjem zahodu,« je povedala Mary McDermott za RTÉ News.

Tretja stvar: več stanovanj. To je srž problema. Univerze bi morale ponujati osnovne nastanitvene možnosti. Država pa mora razširiti začasna zavetišča za ženske, ki se znajdejo v tovrstnih situacijah. Ker alternativa? Je spolna izmenjava za posteljo. In to je sramota za celotno družbo.


“To ni najem. To je prisila.”

V oddaji Prime Time (RTÉ, januar 2025) je aktivistka Aisling O’Shea povedala jasno: »To ni najem. To ni odnos. To je prisila.«

In prav ima.

Ko govorimo o “seksu za najemnino”, ne govorimo o sporazumu med dvema odraslima. Govorimo o sistemskem problemu, ki omogoča, da moški z močjo – ključi, stanovanjem, papirji – zahtevajo od žensk tisto, kar jim ne pripada.

In če bomo tiho, se bo to nadaljevalo. Danes Camila, jutri kdo drug.


Imena žrtev so zaradi varnosti spremenjena.

Vir: Sky News (marec 2025), Irish Times, The Journal.ie, RTÉ News, BBC, Irish Independent, podatkih Central Statistics Office in Migrants Rights Centre Ireland.

Pripravil: N. Z.

354
250 SEK