Kam odteče denar? Razlika med študentskim delom in redno zaposlitvijo pod drobnogledom
V razpravah med gostinci in drugimi delodajalci se vse pogosteje odpira vprašanje, kam v resnici odtekajo prispevki pri študentskem delu v primerjavi z redno zaposlitvijo. Grafični prikazi razdelitve stroškov, ki krožijo po družbenih omrežjih, ponujajo jasen vpogled v to, koliko denarja dejansko prejme delavec in kolikšen del gre v različne javne blagajne.
Od 100 evrov stroška do 61 evrov v žep študentu, kam izgine preostanek?
Pri študentskem delu, prikazanem na primeru 100 evrov skupnega stroška delodajalca, dijak ali študent prejme približno 61 evrov neto zaslužka. Preostanek zneska se razporedi med pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, sredstva za štipendije, prispevke študentskim organizacijam, davek na dodano vrednost ter stroške posredovanja študentskih servisov. Čeprav je takšna oblika dela za delodajalca finančno ugodnejša in administrativno enostavnejša, študent z njo ne pridobiva vseh pravic, ki pripadajo redno zaposlenim, zlasti na področju socialne varnosti in dolgoročnega zavarovanja.
Pri redni zaposlitvi več stroškov, a tudi več pravic in varnosti
Pri redni zaposlitvi je razmerje drugačno. Na primeru bruto plače 1.500 evrov skupni strošek delodajalca znaša približno 1.741 evrov, zaposlenemu pa po vseh prispevkih in dohodnini ostane nekaj več kot tisoč evrov neto plače. Razlika med bruto in neto zneskom se razdeli med prispevke za socialno varnost, obvezni zdravstveni prispevek, dohodnino ter prispevke delodajalca. Prav ti prispevki zagotavljajo financiranje pokojnin, zdravstvenega sistema in drugih javnih storitev ter zaposlenemu prinašajo večjo socialno in poklicno varnost.
Cena dela ali dolgoročna stabilnost?
Primerjava obeh oblik dela jasno pokaže, da študentsko delo na kratek rok pomeni več neta glede na strošek, vendar manj pravic in zaščite, medtem ko redna zaposlitev predstavlja večje breme za delodajalca, a hkrati zagotavlja dolgoročne koristi za delavca in celoten sistem. Razprava o prispevkih zato ni zgolj vprašanje številk, temveč odpira širša vprašanja o pravični porazdelitvi bremen, vzdržnosti sistema in prihodnosti trga dela.
Napisal: K. J.
Vir: Facebook/Gostinci
