Koliko si zares star? Postavi se na eno nogo in izveš v nekaj sekundah
Koliko je staro tvoje telo? Preizkusi se – postavi se na eno nogo in izveš več, kot bi ti povedala osebna izkaznica
Znanost zdaj trdi, da naš koledar ni najboljši merilec staranja. Boljši pokazatelj? Tvoje ravnotežje. In to dobesedno – na eni nogi.
Si star 30 ali 70? Tvoje telo ima morda drugo mnenje.
Kdaj ste nazadnje preverili, kako dobro stojite na eni nogi? Ne za šalo – resno. Brez pripomočkov, brez oprijemanja za kuhinjski pult. Samo ti, tla in eno dvignjeno stopalo. Koliko sekund zdržiš?
Morda se sliši kot neka internetna neumnost, ki kroži na TikToku, a tokrat je znanost dejansko na njeni strani. Preprost test ravnotežja, kot je zmožnost stati na eni nogi, je lahko eden najzanesljivejših znakov, kako dobro tvoje telo zares funkcionira. In ne, ni le za atlete ali upokojence z osteoporozo.
Kaj pravi znanost? Ko se začne »pokati«…
Oktober 2024. Raziskovalci iz Mayo Clinic so objavili študijo v PLOS ONE, kjer so pod drobnogled vzeli 40 odraslih, starejših od 50 let – pol jih je bilo mlajših od 65, pol starejših. In našli so nekaj, kar bi lahko bistveno spremenilo način, kako razumemo staranje. Testirali so moč, hojo, gibljivost… in ravnotežje. Rezultat?
Stanje na eni nogi je bil najboljši napovednik funkcionalnega staranja.
»Zlasti trajanje stanja na nedominantni nogi je pokazalo največji upad s starostjo,« so zapisali v študiji (poroča Mayo Clinic News Network). Kar pomeni: če tvoje ravnotežje peša, verjetno pešajo tudi drugi sistemi – živčevje, mišice, zaznavanje okolice.
In ne konča se tukaj.
Avgusta 2024 je v Nature Aging izšla še bolj poglobljena študija. V njej je ekipa pod vodstvom dr. Zhanga Shena analizirala molekularne spremembe v telesu – vse od beljakovin do presnove – pri ljudeh, starih od 25 do 75 let. Ugotovili so, da naše telo doživi dva večja preskoka v biološkem staranju: okoli 44. in nato še pri 60. letu.
Graf v nadaljevanju prikazuje število pomembnih molekul (z vrednostjo q < 0,05) glede na starost posameznika. Podatki iz študije Shen et al., Nature Aging, 2024 razkrivajo dve izraziti točki, kjer pride do največjih sprememb v biološki kemiji telesa – pri 44. in 60. letu starosti. To sta označeni kot Crest 1 in Crest 2. V teh obdobjih telo doživi najizrazitejše molekularne premike, kar podpira tezo, da so prav ta leta ključni prelomnici v procesu biološkega staranja. Graf dopolnjuje razumevanje, zakaj lahko ravnotežje in fizična sposobnost v teh letih začnejo hitro upadati.
Kar je – presenetljivo ali pa tudi ne – točno takrat, ko mnogi začnejo tarnati: “Stari, zjutraj me vse boli.” Zdaj vemo, da za tem stoji biokemija, ne samo jamranje. (Vir: Nature Aging, avgust 2024)
Zakaj ravnotežje šteje
Ni stvar v tem, da bi bili zdaj vsi kar naenkrat preizkuševalci za olimpijsko gimnastiko. Gre za nekaj precej bolj temeljnega.
Ravnotežje = zdravje.
Ko izgubiš ravnotežje, padeš. In ko padeš – še posebej po 60. – lahko gre marsikaj narobe. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so padci vodilni vzrok za nenamerne poškodbe in smrt pri starejših odraslih.
Ampak težava ni samo v kosteh. Ravnotežje je rezultat zapletene sinhronizacije tvojega vida, notranjega ušesa, mišic in možganov. Ko eden od teh sistemov začne šepati – ravnotežje odpove.
»Stanje na eni nogi je izredno kompleksna naloga, ki aktivira več senzornih in motoričnih sistemov hkrati,« razlaga nevrolog dr. José Rafael Barea iz madridskega Nacionalnega inštituta za nevrologijo (poroča El País, september 2024).
Naredi test – zdajle, če hočeš
Preizkusi tole:
- Stoj pokončno. Najbolje bosi. V bližini stene – za vsak slučaj.
- Dvigni eno nogo. Katero? Po želji – ali pa začni z bolj nestabilno (levičarji, to ste vi).
- Štopaj čas. Ne držati se. Ne migati z rokami. Pogled naprej. Koliko časa zdržiš?
Če zdržiš manj kot 10 sekund, so znanstveniki iz Brazilije, Japonske in ZDA (ki so sodelovali v raziskavi) opozorili, da je to povezano s kar dvakrat večjim tveganjem za smrt v naslednjem desetletju (poročajo Reuters, junij 2022).
To ne pomeni, da boš umrl čez 9 let in pol. Pomeni pa, da tvoje telo morda že kaže znake upada, ki jih ne čutiš še povsem zavestno.
Kako izboljšaš svoje ravnotežje (in zdravje z njim)
Dobra novica? Ravnotežje se – kot mišice – da natrenirati. Vsak dan, brez opreme, doma. Poskusi tole:
- Stanje na eni nogi: med umivanjem zob. Da se, res. Začutiš, kako mišice trupa iščejo središče.
- Joga ali tai chi: »Obe vadbi združujeta dihanje, gib in osredotočenost – odlično za nevromišični nadzor,« razlaga prof. Meiling Zhu iz Univerze v Exeterju (The Guardian, januar 2023).
- Vaje za trup: plank, bird-dog, vaje z ravnotežno blazino… karkoli, kar okrepi sredino telesa, bo pomagalo tudi nogam in možganom.
Pomembno: če imaš že težave s padci, vrtoglavico ali drugimi težavami z ravnotežjem – začni počasi. In raje z zdravnikom kot z YouTubom.
Kaj nam to pove o staranju?
Pogosto razmišljamo o starosti skozi številke – “imam 65”, “sem tik pred penzijo”, “še dve leti do 50”. Ampak telo ima svoj urnik. Svoj notranji koledar. In kot kaže, ravnotežje zelo dobro razkriva, kako ta koledar napreduje.
Strokovnjaki vse pogosteje govorijo o t. i. biološki starosti – merilu, ki nam pove več kot zgolj leta, ki smo jih preživeli. In če smo lahko prej merili le krvni tlak, raven sladkorja ali telesno težo, je zdaj tu še nekaj bolj subtilnega. In cenejšega.
Tvoje ravnotežje.
Tudi pri nas smo vse bolj pozorni na preventivo
V Sloveniji je po podatkih NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje) leta 2023 zaradi padcev umrlo več kot 450 ljudi, večinoma starejših od 70 let. Programi, kot je »Zdravo staranje« v zdravstvenih domovih po državi, že vključujejo vaje ravnotežja v sklopu fizioterapevtskih delavnic – a mnogi starejši o tem sploh ne vedo.
Na terenu, recimo v Domu starejših občanov Grosuplje, so s pomočjo lokalnih vaditeljev tai čija opazili manj padcev in boljše telesno počutje že po treh mesecih redne vadbe, je potrdila fizioterapevtka Andreja.
Stoj, ne pad(i)
Če si danes prebral le en članek o zdravju – naj bo to ta. Ne zato, ker je senzacionalen ali strašljiv, ampak ker ti ponuja nekaj zelo konkretnega. Brez reklam. Brez dragih dodatkov.
Postavi se na eno nogo. Čisto zares.
Če zdržiš 20 sekund ali več – super. Če ne? Ni konec sveta. Je pa mogoče začetek spremembe.
In če smo pošteni – vsi bomo stari. Vprašanje je le: bomo tudi stabilni?
Vir:
- Nature Aging (2024)
- PLOS ONE (2024)
- Mayo Clinic
- WHO
- Reuters
- NIJZ
Pripravil: N. Z.
