Zakaj se isti konflikt v partnerstvu vrača?

Ko se isti konflikt ponovi tretjič, petič, desetič, to običajno ne pomeni, da je z vama “nekaj narobe”. Pomeni, da sta ujeta v vzorec v ponavljajoč se krog odzivov, ki se sproži hitreje, kot uspeta razmisliti. Tema prepira (posoda, denar, telefon, tašča) je pogosto le sprožilec; prava zgodba pa je, kaj se ob tem v vsakem od vaju prebudi. In če tega ne poimenujeta, se bo krog vračal tudi ko zamenjata temo.

Zakaj se partnerski konflikt ponavlja, tudi ko si želiva miru?

Ker možgani v konfliktu ne iščejo resnice, ampak varnost. Ko nekdo zasliši očitek, se mu lahko prižge alarm: “Napad.” Ko nekdo začuti oddaljevanje, se mu prižge drug alarm: “Zapušča me.” Takrat ne reagiramo iz zrelosti, ampak iz samozaščite. V pristopu, ki ga je razvila Sue Johnson, se to opisuje kot “negativni krog”: bolj ko eden pritiska (da bi dobil odziv), bolj se drugi umika (da bi se zaščitil) in obratno. Te samoojačitvene zanke se hranijo z občutkom zavrnitve ali zapuščenosti, ne s tem, kdo ima prav.

Kdaj konflikt ni več stvar teme, ampak vzorca v odnosu?

Nekateri konflikti so “rešljivi”: dogovor o urniku, porabi, opravilih. Drugi so “stalni” izvirajo iz razlik v tempu življenja, potrebi po bližini, načinu odločanja, odnosu do tveganja. Na The Gottman Institute to ločijo kot rešljive in “perpetual” težave: pri slednjih ne gre za to, da jih enkrat za vselej odpravimo, ampak da se naučimo o njih govoriti brez zdrsa v napad ali obrambo.

Njihove objave omenjajo tudi neprijetno, a uporabno ugotovitev: velik del partnerskih tem se ne “reši”, ampak se jih upravlja zato so ponovitve same po sebi normalne. Ključno vprašanje je, ali ob ponovitvi še znata ostati ekipa ali se vsakič znova spremenita v nasprotnika.

Kaj imajo skupnega kritika, zaničevanje in umik?

Ko se krog pospeši, se pogosto pojavijo vedenja, ki konflikt zabetonirajo. John Gottman jih opisuje kot “štiri jezdece”: kritiko, zaničevanje, obrambnost in umik (stonewalling). To niso samo “slabe navade”, ampak poteze, ki partnerju sporočajo: “Ti si problem.” In takrat se vsebina pogovora izgubi. Tu pride na vrsto nekaj, kar se sliši banalno, a je v praksi odločilno: “poskus popravila”. Gottman ga opiše kot karkoli stavek ali dejanje kar ustavi stopnjevanje negativnosti, preden uide iz nadzora. To je lahko: “Dajva pavzo,” “Ne želim te prizadeti,” ali celo neroden humor, če ga oba razumeta.

Ali ponavljajoč se konflikt pomeni, da je odnos v krizi?

Ne nujno. Tu se splača ločiti mite od dejstev.

Mit: “Če se prepir ponavlja, nista kompatibilna.”
Dejstvo: ponavljajoči se konflikti so pogosti tudi v stabilnih zvezah; razlika je v tem, ali se par zna iz kroga vrniti v stik.

Mit: “Dober par se ne krega.”
Dejstvo: konflikt je normalen; tvegan je način, kako ga vodimo ali z radovednostjo ali z dokazovanjem.

Mit: “Če bi se le bolje pogovarjala, bi bilo mir.”
Dejstvo: včasih je komunikacija le vrh ledene gore. Pod njo so neizrečene potrebe: spoštovanje, vpliv, bližina, občutek, da me vidiš.

Kaj če sta vajini vlogi vedno isti: eden pritiska, drugi molči?

To je klasičen “demand–withdraw” vzorec: eden zahteva spremembo, drugi se umika, da bi se izognil eskalaciji. V študiji Andrew Christensen in sodelavcev je bil ta vzorec opisan kot ponavljajoč se način zakonskega konflikta, kjer “zahteve” in “umik” delujeta kot parna mehanika bolj ko en pritiska, bolj se drugi zapira.

V praksi to pogosto izgleda takole: ona (ali on) govori hitreje, glasneje, bolj natančno ker želi odziv. Drugi strmi v tla, postane tih, gre “na telefon” ali zapusti prostor ker želi mir. Oba sta prepričana, da rešujeta odnos, a vsak na svoj način. In prav zato se prepir vrača: ker vsaka stran vidi partnerjevo strategijo kot dokaz, da ni varno.

Kaj lahko par naredi, ko prepozna svoj krog?

Najbolj “novinarski” odgovor bi bil: odvisno. Človeški odgovor: začnita pri vzorcu, ne pri temi.

• Če se krog vžge hitro, je včasih pametneje najprej upočasniti: pavza, voda, sprehod in šele nato pogovor.
• Če se vedno zatakneta pri istem, poskusita poimenovati, kaj je pod tem: “Ko se umakneš, me zagrabi panika.” / “Ko dvigneš ton, se mi vklopi obramba.”
• Če je konflikt že “zablokiran” (vedno ista scena, vedno isti izid), je koristno preveriti, ali se je vmes nabralo zaničevanje ali stalno izogibanje to sta znaka, da sama “tehnika pogovora” morda ne bo dovolj.

To ni recept za popolno harmonijo. Je način, da isti konflikt ne postane isti poraz.

Kako to izgleda v Sloveniji, ko par išče pomoč?

Slovenski sistem je v primerjavi z nekaterimi državami EU zanimiv v eni točki: pri določenih družinskih postopkih ima pomembno vlogo socialnovarstvena služba. Evropski portal e-Justice navaja, da se lahko ob vložitvi predloga za razvezo zahteva tudi dokazilo o udeležbi na predhodnem svetovanju na centru za socialno delo, če to predvideva družinska zakonodaja.

Za pare, ki ne stojijo pred razvezo, je realnost bolj razpršena: del pomoči je v javnih službah in programih, veliko pa v nevladnih in lokalnih programih. Ministry of Labour, Family, Social Affairs and Equal Opportunities v informativni brošuri navaja, da sofinancira številne socialnovarstvene programe, med njimi tudi programe družinskih centrov. Če nič drugega, to pove: pomoč ni ena sama vrata. Je mreža in včasih je že to, da par prizna “midva se vrtiva v krogu”, prvi resni premik.

Kaj si je vredno zapomniti, ko se naslednjič začne isto?

Isti konflikt se pogosto ponavlja, ker je isti občutek pod njim še vedno živ. Ko ga prepoznata, lahko iz “kdo ima prav” preklopita v “kaj se nama dogaja”. In v tistem trenutku prepir prvič dobi možnost, da se ne konča po starem.

Pripravil: L. H.
Viri: The Gottman Institute, PubMed, Encyclopedia of Couple and Family Therapy, European e-Justice Portal, Government of Slovenia