Kornati – biser Jadrana
Kornati ali Kornatski otroki so najlepše in največje otočje, ki jih lahko najdemo v Jadranskem morju. Sestavlja jih kar 152 otokov, manjših otočkov ter različnih grebenov. Ležijo jugovzhodno od Pašmana, razprostirajo pa se kar po 320 kvadratnih kilometrih morskega akvatorija.
Kornati imajo torej številne otoke, med njimi je največji otok Kornat. Naj naštejemo še druge večje otoke: Jadra, Žit, Sut, Kurba Vela, Lavsa, Levrnaka, … Otoki so znani tudi po tem, da nosijo zelo zanimiva imena, kot so Babina guzica, Mrtovac, Veseljuh, Prduša Vela/Mala, Sestrica Mala/Velika in tako naprej …
Kornatsko otočje je tudi najbolj zgoščena skupina otokov v celem Sredozemlju. Otočje je v veliki meri zgrajeno iz krednega apnenca. Kaj pa najvišji vrh Kornatov? Le-ta je Veli vrh, ki leži prav na Kornatu. Za Kornate je značilno tudi to, da se severne obale otokov postopoma spuščajo k morju, medtem ko so južne obale ostro zarezane in strme.
Kornati se lahko pohvalijo tudi s številnimi zalivi, ki ribiškim ladjam in jadrnicam ponujajo učinkovito zatočišče pred burjo. Kot zanimivost naj napišemo tudi to, da na otočju sploh ni elektrike in vodnih virov, razen nekaj manjših studencev. Zato ni nič čudnega, da celotno otočje pokriva suha trava in nizek borov gozd. Tudi stalnih naselij na otoku ni najti, občasno so poseljene le nekatere hiše.
Takšni, kot jih poznamo danes, Kornati obstajajo že več kot 15 tisoč let. Nastali so kot tektonska posledica zajedanja afriške obale v evrazijsko, zato se Kornari lahko pohvalijo s številnimi pečinami.
Kornati in kratka zgodovina
Kornati
Kornati so svoje ime najverjetneje dobili iz latinske besede corrimare, kar pomeni razsuti, razpršeni otoki. Druga teorija pa govori o tem, da so svoje ime dobili zaradi številnih klifov, ki so obrnjeni proti odprtemu morju. Imenujejo se krone (corona – kornati). To dalmatinsko otočje je imelo pred Kornati še druga imena. Tako naj navedemo Insula Sancte Marie, Stomorin otok, Tarac in Toreta.
Nekateri od teh otokov so bili naseljeni že daleč nazaj v kameni dobi. Zamenjali so tudi več lastnikov. Najprej so si Kornate lastili Zadrčani, kasneje v 14. stoletju pa Benečani. Slednji so otoke dajali v zakup bogatim zadarskim družinam. Znana je tudi legenda, da so otočje od benečanov kupili Saljani, ki so se ukvarjali s poljedelstvom in pridelavo vina. Od tam so jih pregnali Murterini, ki si še danes lastijo večji del otočja.
Spet druga legenda pa pravi, da je bogu, ko je ustvarjal svet, na razpolago ostalo še nekaj belega kamenja. Vrgel ga je v morje in bil popolnoma zadovoljen z nastalo obliko. Po njegovem raztreseno kamenje ni potrebovalo nobenih popravil.
Narodni park Kornati
Kornati
Čudovita lepota narave, rastlinstva in živalstva ter številni spomeniki kulturne dediščine so bili vzrok, da so leta 1980 na tem območju ustanovili Narodni park Kornati, ki ponuja enkratna doživetja in užitke v kristalno čistem morju.
Ko se torej na križarjenju pelje med vsemi golimi in kamnitimi otočki, se človek kar ne more načuditi, kako divje privlačna je lahko narava. Ogleda si lahko kamnite, skalnate kepe, ki so tisočletja nazaj obležale v Jadranskem morju. Tu se človek dobro zave, kako majhen in nepomemben je pred čudovito lepoto in mogočnostjo narave.
Kornati ne vsebujejo veliko znakov človeške prisotnosti. Vseeno pa naj omenimo Ilirske gradine, ki pričajo o tem, da so Iliri izvedli prvo dokazano kolonizacijo Kornatov. To potrjujejo ruševine, ki jih najdemo na otočju. Potem je tu še Trdnjava Tureta, ki je žal skoraj do konca porušena. Ta vojaški objekt naj bi bil zgrajen v času Bizanca. Ne smemo pozabiti tudi na cerkev Sv. Marije. Cerkev so porušili, na njenem mestu pa so zgradili novo. Prav vsako leto se na prvo julijsko nedeljo v tej cerkvi odvija maša, duhovnik pa blagoslovi polja in morje. Ta dogodek predstavlja enega izmed najbolj zanimivih verskih dogodkov na Hrvaškem, saj se bogoslužja na ta dan udeleži na stotine ladij in jadrnic.
Kornati in njihove naravne znamenitosti
Tu so navpične stene, ki se imenujejo krune – krone, ki zagotovo predstavljajo najatraktivnejši fenomen narodnega parka. Krune so občudovanja vredni klifi, ki gledajo na odprto morje. Potem si lahko ogledamo vse značilnosti kraškega, apnenčastega sveta, ki je seveda še kako poznan po svojih jamah, vrtačah ter udorih. O kristalnem jadranskem morju je zagotovo znano že vse. Razgibano morsko dno, številne školjke in korale kar vabijo k ogledu. Seveda ne smemo pozabiti na številne ribe, kar 150 različnih vrst lahko naštejemo. Kornati se lahko pohvalijo tudi z različnimi redkimi živalskimi in rastlinskimi vrstami.
Narodni park kornati lahko obiščete z lastno ladjo ali pa kot del turistične ponudbe izletniških čolnov. Za več informacij se obrnite na Javni zavod Narodni park Kortnati v Murterju.
Pripravila: Monika M.
