Martinovo: Praznik vina, gosi in legend!
Ste vedeli, da je martinovo je praznik, ki sega daleč v čas pred našim štetjem, čeprav je danes videti krščanski? Poznali so ga že naši poganski predniki, ki so se jeseni zahvaljevali bogovom za dobro letino, pri tem pa jih prosili tudi za ponovitev obilja v naslednjem letu. Zanimivo je dejstvo, da zaradi priljubljenosti cerkev tega praznika ni odpravila, ga je pa zaznamovala s priljubljenim svetnikom po imenu sveti Martin.
Tako je danes martinovo ali god sv. Martina iz Toursa dan, na katerega se evropske države na raznolik način spominjajo svetnika, ki je dal svoj plašč beraču, da bi lahko skril svojo revščino.
Sv. Martin Tourski je bil cerkveni konjeniški častnik v Galiji, kasneje pa je postal škof. Za škofa so ga izvolili proti njegovi volji. Ker je bil zelo skromen, dober in nesebičen, so ga ljudje imeli radi in kmalu so okrog njegovega življenja spletali legende: pozimi, l. 334, naj bi pred mestnimi vrati srečal berača, ki ni imel obleke. Prerezal je svoj plašč in ga polovico dal beraču, da ta ne bi zmrznil. Po njegovi smrti so ga ljudje začeli častiti kot svetnika.
Svet’ Martin nar’di iz mošta vin’
Ljudski rek pravi, da je martinovo “jesenski pust”. Martinovo je tako priljubljen ljudski praznik, ki je tesno povezan z vinom. V Sloveniji in na Hrvaškem se martinovo praznuje predvsem kot praznik vina. Do tega dne se mošt obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino. V skladu s šegami in navadami lahko šaljivi blagoslov opravi moški, preoblečen v škofa. Ob praznovanju potekajo v vinorodnih predelih tudi pojedine, pri katerih so najpogosteje na jedilniku gosi in mlinci.
Na martinovo se je uveljavilo nekakšno praznično obdobje martinovanje, saj se praznik ne praznuje le 11. novembra, ampak po navadi ves teden, še posebej takrat, ko je praznični dan sredi tedna in imamo kar dve martinovi nedelji.
Na martinovo ne sme manjkati Martinova goska
Tudi to je povezano z legendo, ki govori o tem, da se je Martin skril med gosi, ko so ga iskali, da bi mu sporočili, da je izvoljen za škofa. Gosi naj bi ga s svojim “gaganjem” izdale, zato bi morale na dan njegove smrti umreti.
Martinovo po Evropi
God sv. Martina pri nas velja za dan, ko se mošt spremeni v vino, drugod po Evropi pa ga praznujejo tako, da se na različne načine spominjajo svetnika, ki je nesebično delil svoj plašč z beračem.
V Nemčiji so na martinovo značilni Martinovi sprevodi in procesije z lučkami, kjer otroci v rokah nosijo papirnate lanterne in lampijončke. Otroci običajno v vrtcih in šolah izdelujejo lanterne, v katere vstavijo svečke in se tako sprehodijo v procesiji v čast sv. Martinu. Ob tem pojejo pesmi, navadno pa je v procesijo vključen tudi človek na belem konju, ki predstavlja sv. Martina in nosi dolg rdeč plašč.
Ponekod drugod so na martinovo znani obhodi otrok, ki si s petjem prislužijo darove, v nekaterih alpskih deželah pa kurijo tako imenovane Martinove kresove.
Na Nizozemskem procesijo vodi konjenik, v belgijski Flandriji pa otroci dobivajo darila.
V Avstriji na martinovo tradicionalno v gostilnah prvič ponudijo mlado vino.
Portugalci svojo izpeljanko mladega vina uživajo ob pečenem kostanju. Na več mestih potekajo pravi karnevali, zato mu včasih rečejo kar drugi pust.
Kakorkoli že praznujemo spomin na sv. Martina, je pomembno, da ne pozabimo na globlji pomen, ki prihaja od tega skromnega dobrosrčnega moža. Ob nazdravljanju s kozarcem vina v roki je prav, da se na martinovo zahvalimo za izobilje v življenju in, če se le da, pomagamo drugim, kot je to počel sv. Martin.
