Med: Zdravilne lastnosti, izvor in sestava
Med je sladka snov, ki ga iz cvetov nabirajo čebele. Celoten postopek je nekoliko bolj zapleten in podroben, človeštvo pa med uporablja že tisočletja. Danes je na svetu v enem letu pridelanih vsaj milijon ton medu. Kljub temu, da gre za sladilo, med predstavlja le en odstotek vseh sladkorjev na svetu. Poleg sladkosti ima med tudi širok nabor drugih lastnosti zaradi katerih ga radi uporabljamo. Kako na naše zdravje vpliva med? Odgovorili bomo na to vprašanje in nekatera druga, obenem pa ponudili nekaj zanimivosti o medu. Več o tem smo že pisali tukaj.
Izvor uporabe medu ni jasen, a je več deset tisoč let v preteklosti
Med je s človekom povezan že skoraj deset tisoč let, a pravega izvora verjetno še dolgo ne bomo vedeli. Eden izmed virov je jama v Valenciji, kjer je naslikan človek med nabiranjem medu, starost slike pa je najmanj osem tisoč let. Sami ostanki medu so bili najdeni v glinenih posodah, ki so bili dodani grobovom v Gruziji. Grobovi so stari med 4500 in 5500 let. Med so skozi zgodovino uporabljala vsa poznana ljudstva v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Skozi zgodovino je med omenjen v grških religioznih skriptah, islamskemu Koranu, Svetemu pismu in mnogih drugih izorčilih. Vsi viri opisujejo zdravilne lastnosti medu.
Med – Sestava je pestra, raznolika in zadosti vsaki osebi
Med naj bi bil v svoji pravi sestavi od vode gostejši za petdeset odstotkov. Ker gre za sladilo in je vedno uporabljen v ta namen, je pametno vedeti, da vsebuje 77 odstotkov sladkorjev. Približno 17,7 odstotkov je vode, preostalih 5 in nekaj odstotkov pa sestavljajo vitamini (B1, B2, B6, C,..)minerali (Cu, Na, Ca, Si, Mg, Mn, Fe, K,..), aminokisline, encimi, hormoni, kisline, flavonoidi, ubikinon in protibakterijske snovi.
Encimi so ena najpomembnejših snovi v medu, čeprav jih je precej malo. Čebele jih izločajo skozi slinske žleze, kar omogoča samo nastajanje medu. Gre za beljakovine, ki pohitrijo kemične reakcije in sodelujejo pri izboljšani presnovi hrane.
Ogljikovi hidrati v medu so predvsem monosaharidi oziroma frktuoza in glukoza. Predstavljajo glavni vir energije v telesu, a med se z ogljikovimi hidrati tu ne ustavi. Vsebuje še saharozo, laktozo in maltozo (vse disaharidi) in melecitozo (trisaharid). V veliki večini med vsebuje enostavne sladkorje in je zato hiter vir energije in enostavno prebavljiv.
Vitamini v medu so raztopljivi v vodi in predstavljajo predvsem vitamine C, B kompleksa, folno in pantotensko kislino. V medu vitaminov ni veliko, a med vseeno velja za velik vir le teh.
Beljakovin v medu je zelo malo, količina je odvisna tudi od vrste medu. Tisti med, ki je najtemnejše barve po pravilih vsebuje več beljakovin. V medu so beljakovine sestavljene iz dvajsetih aminokislin, med katerimi prevladujeta prolin in fenilalanin.
Minerali v medu so natrij, fosfor, mangan, železo, magnezij, silicij, kalcij in kalij. Največ jih vsebujejo gozdne vrste medu, sami minerali pa so pomembni za normalno delovanje presnove v našem telesu.
Hormoni v medu so v minimalnih količinah, a jih naše telo tudi ne rabi veliko. Njihova naloga je nadzorovanje telesnih funkcij, kemičnega delovanja, spolnega razmnoževanja in nadzorovanje stresa. Med drugimi sta v medu acetilholin in rastni hormon.
Protibakterijske snovi v medu so v zelo nizkih koncentracijah in so bolj posledica prisotnosti visoke koncentracije sladkorjev, katalaze, vodikovega peroksida in glukozne oksidaze. Tudi sami mikroorganizmi so v medu prisotni v zelo omejenih in majhnih količinah.
Vrste medu v Sloveniji in po svetu
Med se razdeli na veliko število vrst, ki se med seboj razlikujejo po paši čebel, barvi, okusu, sestavi, zgradbi in lastnostih. Njihov zdravilni učinek je odvisen od cvetov in rastlin iz katerih je pridobljen med. V Sloveniji so najbolj poznane naslednje vrste medu:
- Cvetlični med
- Gozdni med
- Akacijev med
- Lipov med
- Smrekov med
- Hojev med
- Ajdov med
- Kostanjev med
Poznamo tudi veliko število podvrst teh medov, ki jim je lahko dodano tudi kaj dodatkov. Ti vplivajo na okus, barvo in zdravilne lastnosti. A v svoji osnovi so zgornje vrste najbolj razširjene.
Kako nastane med?
Nastanek medu se razlikuje glede na vrsto medu in nekaj skrivnosti samih proizvajalcev. Gre za podroben postopek, ki ga bomo skušali razložiti na dokaj enostaven način.
Čebele nabirajo nektar (cvetlični med) ali mano (gozdni med) in ga prinesejo v domači panj. Mlade čebele prinešene kapljice izsušijo odvečne vode in ga zgostijo. Pogosto se gostenje zgodi tako, da čebele ipljunejo kapljico medičine, jo pustijo sušiti in nato ponovno pogoltnejo. Ob tem dodajo encime, ki spremenijo sladkorno sestavo. Predelana medičina je zdaj med, čebele pa jo shranjujejo v satju oziroma njegovih celicah. V teh celicah, ki jih čebele pokrijejo z voščenimi pokrovi se bo zdaj dogajalo zorenje medu.
Ste vedeli, da čebela v enem poletu prinese približno 50 miligramov medičine? Za en kilogram medu so potrebni vsaj trije kilogrami medičine.
Vpliv meda na naše zdravje
Med ima lahko kar nekaj pozitivnih vpliv na naše zdravje in telo. Veliko študij v zadnjih letih je potrdilo, da ima med protimikrobno učinkovanje proti bakterijam in glivicam zaradi visoke vsebnosti sladkorja. Med lahko uporabljamo za celjenje ran, opeklin in vnetij. Enako dobro učinkuje tudi pri zmanjševanju bolečin.
Sestavo medu smo že predelali in prav zaradi tega vemo, da gre za bogato energijsko hranilo. Lahko se uporablja kot prehransko dopolnilo pri slabokrvnosti, nosečnosti, podhranjenosti in pri hudih fizičnih obremenitvah ter zmanjšani odpornosti imunskega sistema. Med lako delujejo tudi kot pomirjevalo in omogoča boljši spanec. Umirja prebavila, deluje antioksidativno in pomaga pri raznih pljučnih boleznih, kjer zmanjšuje kašelj, hripavost in pomaga pri dihanju.
V zadnjih desetletjih se je med vse bolj uporabljal v kozmetične namene. Ker pomirja razdraženo kožo je pogosto del mil, šamponov, losjonov, krem in raznih pripravkov.
Pridelava meda na našem planetu
V letu 2019 je cel svet izdelal približno 1,8 milijona ton medu. Le dve državi sta pri pridelavi presegli mejo 100 tisoč ton v letu – Turčija in Kitajska. Turčija je pridelala 109 tisoč ton, Kitajska pa je pridelala neverjetnih 444 tisoč ton medu. Sledili so jim Kanada (80 tisoč ton), Argentina (78 tisoč ton), Iran (75 tisoč ton) in Združene države Amerike (71 tisoč ton).
Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com
