
Moški o tem redko spregovorijo: 21 stvari, ki jih pri ženskah res odbijejo
V času, ko se zdi, da so ženske osvobodile svoj glas, ostajajo moški pogosto tiho. Ne zaradi nevednosti, temveč zaradi strahu. Zakaj moški še vedno ne smejo povedati, kaj jih pri ženski odbije – in zakaj bi morali?
“Kiksi” niso rezervirani samo za ženske
V zadnjih letih so TikTok, Reddit in YouTube preplavili videi, v katerih ženske samozavestno razkrivajo, kaj jih pri moških “zgrozi”. Od tega, kako držijo vilice, do načina, kako izgovorijo besedo “lasagne”. Ni hec.
Ko pa moški povedo svoje? Se zdi, kot da se sproži alarm. Reakcije so burne. “Mizogin!”, “Toksik moškost!”, “Kompleksi!” Prav hitro se znajdejo na tnalu.
Ampak čisto resno: zakaj je iskrenost v eno smer dovoljena, v drugo pa ne?
“Ko ženska pove, da jo odbije moški, ki preveč uporablja mamin glas, se smejimo. Ko moški reče, da ga odbije preveč filtrov na Instagramu, postane zlobnež,” je za BBC dejal klinični psiholog dr. Kevin Dutton.
In ni edini, ki opozarja na ta fenomen.
Moška tišina: Škodljiva normalnost
Po raziskavi Pew Research Center iz leta 2023 kar 61 % moških med 18. in 35. letom ne deli svojih mnenj o odnosih na spletu, ker jih je strah odziva. V Sloveniji ni uradnih podatkov, a sociologi z Univerze v Ljubljani (npr. dr. Ažbe Borko) ocenjujejo, da je situacija podobna.

“Moški so naučeni, da svoje nelagodje ali mnenje raje zadržijo zase. Če poveš, kaj te moti, si takoj označen za problematien za problemati\u010nega,” pravi Borko. “Veliko laže je molčati.”
S tem pa nastaja tiha praznina. Ena stran lahko izraža vso paleto neprijetnosti, druga pa ne. Kar ni ravno pošteno.
Kaj jih moti? In zakaj?
Na kratko? Neposlušanje. Pritisk. Dvojna merila.
Pa konkretno:
- Preveč filtrov (nič več podobnosti s pravim obrazom).
- Nenehno govorjenje o bivših.
- Neprestano kritiziranje.
- “Testiranje” partnerja s pasivno-agresivnimi vprašanji.
Ampak bolj kot vsebina je pomembno nekaj drugega: občutek, da moški ne smejo povedati, da jim nekaj ni všeč.
“Dvojni standardi so čisti. Ko je ženska izbirčna, je samozavestna. Ko je moški, je egocentričen ali čuden,” opozarja britanski sociolog dr. Steve McKeown za The Independent.
V resnici ne gre za videz ali navade, temveč za temeljno potrebo po slišanosti. Tudi moški imajo pravico do nelagodja, do dvoma. In do mnenja.
21 stvari, ki moške pogosto odbijejo pri ženskah
- Nenehno omenjanje bivšega partnerja – še posebej v negativnem tonu ali kot primerjavo.
- Pretirana uporaba filtrov na družbenih omrežjih – ko slika ne odraža več resničnosti.
- Nerealna pričakovanja – kot da mora moški biti popolna mešanica igralca, bankirja in terapevta.
- Vseprisotno pritoževanje – nad vremenom, službo, prijateljicami … nonstop.
- Pasivna agresivnost – namigi, tišina in “sama ugani” igra.
- Govorjenje samo o sebi – brez zanimanja za drugega.
- Površinsko afnanje, ki ne temelji na resnični osebnosti – predvsem na začetku odnosa.
- Pretirano tekmovanje v pogovoru – kdo ima prav, kdo več ve … namesto poslušanja.
- Prekomerna raba astrologije kot opravičilo za vse vedenje – »Sori, sem pač škorpijonka.«
- Ignoriranje ali poniževanje moških čustev – ko moški pove nekaj osebnega in se odzoveš z: »Ah, sej ne moreš bit užaljen.«
- Prepričanje, da je moški dolžan plačati vse – brez izraza hvaležnosti ali ponudbe.
- Nespoštovanje zasebnosti – brskanje po telefonu, socialnih omrežjih, spraševanje »kdo ti je to lajkal«.
- Dramatiziranje vsakodnevnih stvari – ko majhen nesporazum postane trodnevna saga.
- Pretirano zanašanje na zunanji videz – ko ni nobene vsebine za ličili.
- Zaničevanje drugih žensk – npr. govorjenje, da so vse »kurbe, razen mene«.
- Uporaba seksa kot orodja za manipulacijo – npr. kaznovanje z “mrzlo posteljo”.
- Prepričanje, da so vsi moški isti – in da mora dokazovati nasprotno.
- Zatiranje njegovega hobija ali strasti – z očitki, da »je to otročje« ali »neuporabno«.
- Pomanjkanje samostojnosti – ko želiš, da je moški tvoj rešitelj, terapevt in načrtovalec življenja v enem.
- Pomanjkanje samorefleksije – ne priznavaš napak, kriviš vedno druge.
- Lažno prilagajanje – ko se na začetku pretvarjaš, da ti je nekaj všeč, samo da bi se prikupila.
Zakaj je to pomembno?
1. Zato, ker odnosi niso monologi.
Partnerski odnosi niso podcast z enim mikrofonom. So dialog. In v tem dialogu morata oba imeti prostor za izražanje. Če ženske lahko povejo, da jih odbija, ko moški reče “lol” na glas – potem imajo tudi moški pravico reči, da jih odbija, ko nekdo tri minute vneto razlaga, kaj je rekla astrologinja na TikToku.
“V odnosih ne more biti napredka brez iskrenosti. In če se iskrenost kaznuje, dobimo neiskrene zveze, ki trajajo le na videz,” opozarja dr. Tanja Rener, upokojena profesorica sociologije iz Ljubljane.
2. Ker utišani moški niso manj nevarni. Le bolj ranjeni.
To ni pretiravanje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije iz 2022 so samomori med moškimi v Evropi še vedno trikrat pogostejši kot med ženskami. Ne zaradi genetike – zaradi socialnih pritiskov.
“Moški so ujeti med dvema svetovoma. Od njih se pričakuje čustvena odprtost, a ko to naredijo, so kaznovani. Zato se umaknejo. In to je nevarno,” je za Reuters dejala dr. Helen Russell, avtorica knjige The Atlas of Happiness.
3. Ker se mora nekaj premakniti. Tudi v Sloveniji.
Pri nas se o teh temah redko govori. A kot kažejo primeri iz lokalnih skupnosti (npr. projekt Brez filtra, ki ga od leta 2021 vodi Zavod Vozim), moški potrebujejo varen prostor, da povedo, kaj jih bremeni – tudi v odnosih.


“Kiksi” kot simptom, ne kot napaka
V resnici “kiks” ni sodba. Je simptom. Trenutek, ko te nekaj zmoti. Morda nekaj povsem banalnega. A za tem se pogosto skriva globlje vprašanje: Ali sva si res blizu? Ali samo igrava vlogo?
Psihologi opozarjajo, da je treba razlikovati med estetsko reakcijo in dejanskim neujemanja v vrednotah.
“Lahko te zmoti, kako drži žlico. Ampak če te res moti, kako ravna z ljudmi – to je bistvo,” pravi dr. McKeown.
Zato je iskrenost ključna. Ne zato, da bi iskali popolnost, ampak zato, da prepoznamo meje.
Dajmo moškim besedo
Iskrenost ni privilegij enega spola. Je osnova za zrele odnose. In če je ena stran lahko glasna, druga pa mora molčati, potem odnos ni uravnotežen. Je le iluzija.
Če hočemo odnose, kjer se ljudje slišijo, moramo prisluhniti tudi moškim. Tudi, ko govorijo o “kiksih”.
Ker v resnici govorijo o nečem še pomembnejšem: o tem, kako si želijo biti slišani. In sprejeti.
Kot pravi David Buss, avtor knjige The Evolution of Desire: “Odnosi niso o popolnosti. So o sprejemanju resnice. In resnica ni vedno prijetna – je pa nujna.”
Vir: Pew Research Center, WHO, BBC, Reuters, The Independent, David M. Buss, Zavod Vozim, RTV Slovenija
Pripravil: N. Z.