Naravna zdravila proti raku iz smrtonosnih gob navdušujejo znanstvenike
Smrtonosna skrivnost, ki odpira vrata novemu zdravilu
Glivica Aspergillus flavus, dolgo povezovana s skrivnostno “prekletstvom faraonov” v grobnicah, je postala mesec junij 2025 vir potencialno revolucionarne terapije proti levkemiji. Raziskovalci z Univerze v Pensilvaniji so odkrili novo vrsto peptidnih molekul, imenovanih asperigimycini, ki v celicah levkemije preprečujejo razmnoževanje rakavih celic. Ena spremenjena različica se po učinkovitosti lahko primerja z zdravili, kot sta citarabin in daunorubicin. Čeprav je pot do kliničnih raziskav še dolga, ta preboj odpira novo poglavje razvoja zdravil naravnega izvora. Vse več raziskav dokazuje, da lahko naravna zdravila proti raku predstavljajo pomemben preboj v sodobni medicini.
Ta članek raziskuje, kako se je smrtonosna gliva spremenila v upanje za rakave bolnike, ter razčleni vpliv odkritja na znanost, družbo in prihodnje terapije.
1, Groza iz preteklosti, inovacija za prihodnost
V 1920, ih letih, po odprtju Tutankamonove grobnice, je več članov ekipe zbolelo in umrlo, izvor bolezni so pripisali sporam glive A. flavus, ki je sicer lahko povzročala pljučne okužbe pri oslabljenih ljudeh. Podoben primer se je ponovil v 1970, ih v Poljski, kjer je v grobnici Casimira IV umrlo 10 raziskovalcev zaradi enake infekcije. Danes pa ista smrtonosna gliva služi kot vir obetov za zdravljenje raka.
2, Od toksina do tarčne terapije, Odkrivanje asperigimycina
Raziskovalci so izolirali novo vrsto ranglobinsko sintetiziranih in post translacijsko modificiranih peptidov (RiPPs), imenovanih asperigimycini. Šlo je za ciklične peptide z edinstvenimi heptacicličnimi povezavami, ki zagotavljajo visoko specifičnost pri delovanju na rakave celice.
Brez dodatnih sprememb sta dve različici že same po sebi močno zavirali rast levkemijskih celic. Ena lipofilno modificirana različica se je izkazala za primerljivo učinkovito kot standardna zdravila proti levkemiji, citarabin in daunorubicin.
Mehanizem delovanja temelji na motenju celične delitve, predvsem z blokado tvorbe mikrotubulov, ključnih struktur za mitotsko delitev celic.
3, Težave pri pridobivanju in raziskovanju
Čiščenje in sintetiziranje asperigimycinov je complicirano. Po eni strani so ti peptidi redki pri glivah, saj so prej napačno označeni kot ne ribosomalni, po drugi strani pa imajo edinstveno biološko aktivnost, ki utrjuje njihov potencial.
Raziskava je temeljila na testiranju 12 sevov gliv iz rodu Aspergillus, pri čemer se je A. flavus izkazal za najbolj plodnega vira RiPPs. Genetska analiza je določila protein, povezan s tvorbo asperigimycinov, ko so ustavili izražanje teh genov, so izgubljene tudi značilne kemične sledi teh molekul.
4, Eni korak bližje klinični uporabi, izzivi in priložnosti
Predklinične preizkušnje in varnost
Raziskovalci nameravajo nadaljevati z živalmi pred kliničnimi preizkušanji, da ocenijo varnost in farmakokinetiko. Če bodo rezultati spodbudni, bo sledil preizkus na ljudeh.
Specifičnost delovanja
Zanimivo je, da asperigimycini delujejo skoraj izključno na levkemijske celice, medtem ko nimajo citotoksičnega učinka na druge vrste raka. To nakazuje, da bi lahko razvili zdravila z manj stranskimi učinki, usmerjena proti specifičnim tipom raka.
Prenos preko SLC46A3
Ker lipofilna različica uporablja protein SLC46A3 za transport skozi lizosome, se odpira pristop k izboljšanju učinkovitosti zdravil, z izboljšano celico specifično penetracijo.
5, Širši pomen, narava kot neizčrpen vir zdravil
Ta odkritja so opomnik, da že znane naravne spojine skrivajo neodkrite terapevtske potenciale. Podobno kot penicilin, lahko tudi dagenski RiPPs postanejo inspiracija za zdravljenje različnih bolezni, ne le raka.
Razvoj novih zdravil iz gliv odpira pot tudi za zdravljenje drugih oblik levkemije ali morda drugih rakavih bolezni.
Če vas zanima 20 najpogostejših znakov raka, si lahko več o tem preberete tukaj.
Zaključek, Bo smrtonosna služila življenju?
Transformacija smrtonosne glive iz faraonove grobnice v obetavno zdravilo za levkemijo je edinstvena zgodba preobrata. Toda pot od laboratorija do klinične terapije je še dolga, pred vami so predklinične študije, testiranja varnosti in kompleksna regulativa. Vendar ta preboj sporoča jasen signal, narava nam ponuja neizčrpen zaklad spojin, ki čakajo na ponovno odkritje.
Kaj nam ta primer pove o naši sposobnosti, da opazimo nevarnosti v naravi in jih preobrazimo v potencialne rešitve? Kdo bo naslednji, ki bo iz smrtonosne glive izluščil rutino za zdravje?
Pripravil: J.P.
Viri: EurekAlert, WGAL News, Inside Precision Medicine, Technology Networks, IFLScience, Freepik
