Paradižnik – izredno priljubljena vrtnina
Paradižnik je zelo priljubljeno živilo, saj ga uporabljamo v različnih oblikah: paradižnikova mezga, ajvar, paradižnikov sok, kečap in še bi lahko naštevali. Seveda veliko uporabljamo tudi paradižnik v sveži obliki, ki ga dodamo solatam ali različnim omakam. Paradižnik botanično sicer sodi med sadje, a ga zaradi kislega okusa obravnavamo kot zelenjavo.
Nekoč so bili mnenja, da je paradižnik strupen ter da povzroča raka, danes pa ga zaradi številnih zdravilnih snovi samo hvalijo. Paradižnik med drugim vsebuje 94 % vode, 1 % beljakovin, 0,3 % maščob in 4 % ogljikovih hidratov. Užvamo ga lahko surovega, kuhanega ali popečenega.
Paradižnik je poznan tudi pod imenom rajsko ali ljubezensko jabolko, izvira iz Južne Amerike, Peruja in Ekvadorja. Spada v družino razhudnikovk. Čeprav vsebuje malo kalorij, pa vsebuje številne pomembne hranilnih snovi. Na tržišču se pojavljajo različne sorte paradižnika: češnjev paradižnik, rumeni paradižnik, okrogli paradižnik, jajčasti paradižnik, mesnati paradižnik, …
Paradižnik vsebuje veliko antioksidantov, tu naj omenimo vitamin C, beta karoten in vitamin E. Vsebuje tudi številne minerale, med katerimi prevladujejo kalcij, kalij in magnezij. Ne smemo pozabiti na likopen, ki je svetlo rdeč pigment – le-ta daje paradižniku barvo. Tako je povsem logično, da bolj rdeče sorte paradižnika vsebujejo več likopena.
Pri vsem tem naj omenimo tudi paradižnikova semena, ki so bogata z minerali in vlakninami (kalij, magnezij, fosfor, kalcij, cink, železo …). Iz semen izdelujejo olje, ki je bogato z nenasičenimi maščobnimi kislinami. Semena so boga tatudi z antioksidanti, kot so fenoli, karotenoidi, tokoferoli in steroli.
Paradižnik in bolezni srca ter ožilja
Ker paradižnik vsebuje veliko likopena in polifenoilov, se lahko pohvali z izjemnim antioksidativnim delovanjem, ki preprečuje nastanek ateroskleroze. Poleg tega antioksidanti znižujejo tudi holesterol v krvi, preprečujejo zlepljanje trombocitov in podobno.
Paradižnik – vpliv na kosti in pojav rakavih obolenj
Antioksidanti, ki jih vsebuje paradižnik, preprečujejo tudi osteoporozo. Prav tako je paradižnik zaradi svojega protivnetnega delovanja učinkovit tudi pri zmanjševanju tveganja za nastanek raka. Snov v paradižniku, ki se imenuje alfa-tomatin, uničuje že nastale rakave celice in preprečuje nastanek novih.
Paradižnik in zaščita pred soncem
Likopen v paradižniku spada med karotenoide. Z raziskavami so dokazali, da karotenoidi ščitijo kožo pred poškodbami sončnih žarkov.
Paradižnik in zaščita pred škodljivimi bakterijami
Likopen kot izredno močan antioksidant ščiti tudi pred različnimi škodljivimi bakterijami.
Paradižnik in lepa, mladostna koža
Likopen ohranja napeto in gladko kožo. Zavira namreč delovanje encimov, ki sicer razgrajujejo kolagen, ki se nahaja v koži. Ravno kolagen je tista snov, ki zavira nastajanje gubic ter je odgovoren za elastično kožo.
Paradižnik in kronične bolezni
Večje količine likopena v tkivu zmanjšujejo tveganje za razvoj številnih kroničnih bolezni.
Paradižnik ter zdravje zob in dlesni
Likopen, ki ga vsebuje paradižnik, bo poskrbel tudi za zdravje zob in dlesni. Ima namreč protiglivično in protibakterijsko delovanje.
Paradižnik in zaščita pred strupenimi snovmi
Jejte paradižnik in svoje telo boste zaščitili pred različnimi strupi. Spet ima tu pomembno vlogo prav likopen. Še posebej vas bo paradižnik ščitil pred alfatoksini in kadmijem, ki se nahaja v cigaretnem dimu in onesnaženem zraku.
Paradižnik v kuhinji
Kupujte le paradižnik, ki ima gladko in nepoškodovano lupino, brez nagnitih delov. Poleg tega bodite pozorni tudi na to, da paradižnik ni preveč mehak. Shranjujte ga vedno v temnem prostoru pri sobni temperaturi – v hladilniku bo namreč postal trd, izgubil pa bo tudi okus. Posezite po organskem paradižniku, saj se boste tako izognili pesticidom in drugim strupom, ki bi izničijo pozitivno delovanje paradižnika. Paradižnik lahko pripravite v obliki številnih jedi: kot mešane solate, omake, omlete in podobno.
Recepti:
Domač paradižnikov sok
Postopek priprave:
- Svež in zrel paradižnik kuhajte v malo vode, pri tem bo paradižnik razpadel in dobili boste mezgo.
- Ko je kuhan, ga odstavite, nekoliko ohladite in zmešajte s paličnim mešalnikom.
- Kašo solimo in sladkamo po želji.
- Nato kašo zavremo in jo kuhamo približno 15 minut.
- Paradižniku lahko pri kuhanju dodate še različna zelišča: baziliko, peteršilj, timijan, rožmarin.
Solata iz paradižnika, nektarin in mocarele
Sestavine:
- 400 g rukole
- 500 g češnjevega paradižnika
- 6 nektarin
- 4 kroglice mocarele
- 2 pesti borovnic
- 6 jedilnih žlic belega vinskega kisa
- 2 čajni žlički gorčice
- Čajna žlička medu
- Poper, sol
Postopek priprave:
- Najprej v posodi zmešamo kis, oljčno olje, gorčico in med. Začinimo s poprom in soljo.
- Češnjev paradižnik očistimo in ga prerežemo na polovice.
- Razpolovimo tudi nektarine in jih narežemo na rezine.
- Mozarelo narežemo na kocke.
- Rukolo očistimo in operemo.
- Vse sestavine premešamo, dodamo borovnice ter prelijemo s pripravljenim prelivom.
Paradižnikova juha
Sestavine:
- Čebula
- Olivno olje
- Paradižnik (1 na osebo)
- Česen
- Peteršilj
- Rožmarin
- Sol
- Poper
- Korenje
- Čili v prahu
Postopek priprave:
- Počasi segrejemo olivno olje in dodamo čebulo, ki jo dobro prepražimo.
- Dodamo še na kocke narezane paradižnike.
- Dodamo sol, poper, čili, rožmarin ter naribajmo korenje.
- Zalijemo z vodo.
- Kuhamo od 10 do 20 minut.
- Na koncu lahko v juho vkuhamo še nekaj smetane za kuhanje.
- Pred serviranjem dodamo kruhove kocke in potresemo s peteršiljem.
Pripravila: Monika M.