Pelargonije – barvne kraljice balkonov
Pelargonije so rože s pisanimi cvetovi, ki zaradi svoje barvitosti krasijo marsikateri balkon v naši okolici in si zaradi teh lastnosti lastijo naziv kraljic balkonov ter okenskih polic. Zaradi svoje strukture in močnih stebel so idealne kot okrasne rože, saj ne potrebujejo veliko vode in jih posledično ni potrebno vsaki dan zalivati. Ker izvirajo iz toplih krajev, natančneje iz južne Afrike, niso dovolj odporne, da bi preživele temperaturna nihanja čez celo leto, zato jih moramo pozimi pravilno prezimiti, da lahko spomladi ponovno zacvetijo v vsem svojem sijaju.
Poznamo že preko dvesto petdeset različnih vrst
Večinoma izvirajo iz južne in jugozahodne Afrike, v Evropi pa so se pelargonije prvič pojavile v Veliki Britaniji v 17. stoletju. V 18. stoletju so jih prenesli v Ameriko in kasneje razširili po vsem svetu. Poznamo že več kot dvesto petdeset različnih vrst, ki jih delimo na pet večjih skupin.
Ločimo pokončne pisane listne, viseče (bršljanke), velikocvetne, angleške ali žlahtne in dišeče pelargonije. Najbolj razširjene so bršljanke, medtem ko sta najbolj pogosti barvi cvetov krvavo rdeča in bela.
Pelargonije so zelo razširjene po vsej Andaluziji in veljajo za zaščitni znak te španske pokrajine. Sevilla, glavno mesto Andaluzije, je znana po plesu flamenca. Plesalke imajo poleg čudovitih dolgih oblek pogosto v laseh pritrjen cvet pelargonije. Pelargonije so prisotne tudi v majhnem kraju Córdoba, ki je znan po bogato okrašenih okenskih policah in majhnih balkončkih. Na njih se raztezajo tisoči cvetov pelargonij različnih barv.
Kako pelargonije pravilno prezimiti, ne da bi jih ob tem poškodovali?
Res je, da so bršljanke znane predvsem po svojih bujno cvetočih in omamno dišečih cvetovih, ampak takšne rastline posledično zahtevajo tudi primerno nego za uspešno rast. Da lahko spomladi in poleti uživamo ob njihovih čudovitih cvetovih, pa moramo jeseni in pozimi poskrbeti za primerno prezimitev takšnih rastlin.
Čeprav obstaja veliko različnih vrst pelargonij, bolj kot ne za vse veljajo enaki postopki za uspešno prezimitev. Medtem ko poleti potrebujejo veliko sonca in nekaj vode, se ob nizkih temperaturah prelevijo v bolj zahtevne cvetlice.
Bršljanke moramo prezimiti v svetlem prostoru, kjer temperatura ne pade pod 10 stopinj Celzija. Zalivamo jih le takrat, ko je zemlja že suha, saj z zalivanjem ne smemo pretiravati. Pomembno je, da zalivamo samo zemljo, ne pa listov, saj lahko ti hitro ovenijo in se posušijo. Na prosto jih postavimo šele, ko se temperature tudi ponoči ne spuščajo več pod ledišče in ni več nevarnosti za pozebo.
Nevarnost predstavljajo tudi bolezni in razni škodljivci
Zraven nepravilne nege in napak pri prezimovanju so bršljanke lahko tudi žrtve raznih bolezni in škodljivcev. Ker gre za zunanje rastline, jih lahko napadejo listne uši, bolhe, pršice, bele muhe in pajki. Varne niso niti pred napadi gosenic in majskih hroščev, pri katerih pa lahko veliko naredimo tudi sami. Če manjši zajedavci niso vedno vidni s prostim očesom, je pri večjih zajedavcih drugače. Gosenice in ličinke majskih hroščev odstranimo takoj, ko jih opazimo. Za cvetoče rastline je izjemno pomembno, da jih osvobodimo pred napadi škodljivcev, saj se bo sicer na ovenelih in pojedenih cvetovih hitro poznalo, da jim nekaj škoduje.
Do pojava bolezni lahko nevede prispevamo sami z napačno nego rastlin. Pomembno je, da upoštevamo osnovna navodila za vzdrževanje bršljank. Voda za zalivanje naj bo postana in ne preveč hladna. Prostor, kjer jih hranimo, mora biti dovolj svetel in zračen. Prav tako se izogibajmo pretirani uporabi umetnih gnojil. Ključnega pomena je redno pregledovanje bršljank in hitro ukrepanje ob prvih znakih bolezni na listih ali cvetovih. Tako bodo bršljanke lahko upravičile svoj sloves čudovitega pomladnega okrasnega cvetja.
Listna pegavost je ena izmed najbolj pogostih bolezni pelargonij. Na listih se ob prekomernem gnojenju in zalivanju pojavijo svetlo rjave pege, zaradi katerih listi hitro odmrejo. Velikokrat se pojavi tudi siva plesen, kar pomeni, da listi in peclji dobijo nekakšno sivo prevleko, kar prav tako povzroči, da se listi posušijo in odpadejo.
Nevarna je lahko prav tako stebelna gniloba, ki se pojavi kot posledica prevelike vlažnosti. Širi se od spodaj navzgor na steblu in se pojavlja le površinsko. Pogosta bolezen, ki napade pelargonije je še rja, ki se pokaže v obliki svetlih obročkov in rjavih krogov. Ob doslednem upoštevanju vseh navodil in nasvetov za nego bršljank ni večjih skrbi, da cvetovi spomladi ne bi zapolnili balkonov in okenskih polic naših domov.
Pripravil: NaDlani.si; Foto: Pexels, Unsplash
