Pet let je varčevala – potem je naredila to in zdaj ima pasivni dohodek

NOVO MESTO – Od varčevanja k investiranju: kako prepoznati pravi trenutek za korak naprej

To je sedmi članek v naši seriji vsebin, s katerimi želimo pomagati »navadnim smrtnikom« pri finančnih odločitvah in življenju. Svoje izkušnje in znanje z nami deli Eva Homan, mag. poslovnih ved – strokovnjakinja za osebne finance in ustvarjalka priljubljenega Instagram profila @denarnadlani, kjer jo spremlja skoraj 15.000 ljudi. Vsak teden tam deli razumljive, človeške in predvsem izvedljive nasvete za vse, ki bi radi imeli več miru – in manj finančnega stresa.

Prejšnji članek v seriji: Kartico so mu zavrnili med nakupom hrane za otroke

»Pet let sem samo varčevala – potem pa sem se vprašala: kam z vsem tem denarjem?«

Kaja (33) iz Novega mesta ni nikoli živela na veliko. Ima redno službo v šoli, po starših ni podedovala ne premoženja ne dolgova, ampak močan občutek odgovornosti.

»Vedno sem varčevala. Najprej za avto, potem za dopust, potem pa kar… za vsak slučaj. Ko sem presegla 10 tisočakov na računu, sem se prvič vprašala: ali to sploh ima smisel?«

Začela je raziskovati možnosti investiranja, ampak jo je bilo strah. Strah, da bo izgubila vse. Da bo “prepozno” ali da preprosto ne ve dovolj.

»Iskreno? Nisem verjela, da je to za mene. Zdelo se mi je, da je investiranje za tiste z več denarja, več znanja in bolj ‘računalniško glavo’.«

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas

Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Veliko ljudi misli, da je investiranje elitni šport

Ko govorimo o varčevanju, vsi razumemo osnovno logiko: daj nekaj na stran, da boš imel za kasneje. Ko pa omeniš investiranje, večina ljudi zamiži.

»Zdi se preveč tvegano, zapleteno ali oddaljeno – nekaj, kar ni za ‘običajne smrtnike’,« pojasnjuje Eva Homan, mag. poslovnih ved, ki že več let izobražuje javnost o osebnih financah.

A resnica je drugačna:

»Investiranje ni hitra rešitev s katero bomo obogateli čez noč, ampak dolgoročna strategija, ki zahteva dobro postavljene temelje.«

In ti temelji se ne začnejo s številkami. Začnejo se z razumevanjem sebe.

Najprej vprašanja – šele nato investicija

Če se želiš podati v investiranje, Eva svetuje, da začneš s preprostimi vprašanji:

• Kakšni so moji finančni cilji?
• Na kakšen časovni horizont jih želim doseči?
• Kakšna je moja pripravljenost na tveganje?
• Kolikšen delež dohodka lahko namenim dolgoročnim ciljem?

»Zavedati se moramo, da se investiranje začne šele, ko imamo ustrezno varnostno rezervo, ki nas drži nad vodo v primeru nepredvidenih dogodkov,« pravi Homan.

In še en mit razbije:

»Ne rabiš ogromnih zneskov. Lahko začneš z majhnimi, a rednimi vložki – in s tem gradiš navado, ne le portfelj.«

View this post on Instagram

A post shared by Denar na dlani 💰 (@denarnadlani)

»Nisem finančnik – ampak zdaj imam pasivni dohodek.«

Kaja se je po nekaj mesecih odločila: izbrala je ETF, odprla trgovalni račun in začela z mesečnimi nakazili po 50 evrov.

»Prvič v življenju sem imela občutek, da moj denar nekaj dela zame – ne obratno. In to je bilo neverjetno osvobajajoče.«

Eva Homan poudarja, da je pasivni prihodek pogosto napačno razumljen. Ne pomeni, da denar priteka kar sam od sebe.

»Pasivni prihodki so dostopni bolj, kot si mnogi mislijo – ne zahtevajo nujno velikega začetnega kapitala, temveč predvsem nekaj znanja, kreativnosti in vztrajnosti.«

Mikro investicijski načrt za začetnika

Če si pripravljen narediti korak naprej, začni z osnovami:

1. Določi cilj. Npr. “V 10 letih zbrati 20.000 € za varno upokojitev.”

2. Preglej, koliko lahko mesečno vložiš. Naj bo realno – raje 30 € redno kot 100 € enkratno.

3. Uredi si varnostno rezervo. Vsaj 3–6 mesecev osnovnih stroškov.

4. Izberi orodje za učenje:

• Google: kaj je ETF, kaj so delnice in obveznice
• Knjiga: Bogati očka, revni očka ali The Psychology of Money
• YouTube kanal ali podkast v slovenščini ali angleščini

5. Postavi mejo tveganja. Raje manj, pa mirno spiš.

Investiranje ni za izbrance – je za tiste, ki si upajo razmišljati dolgoročno

Ni ti treba biti finančni genij, da začneš. Potrebuješ le voljo, cilj in orodje, ki ti ustreza. Najboljši trenutek za začetek je danes – z majhnim zneskom, velikim vprašanjem in pripravljenostjo, da se kaj novega naučiš.

Imate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takoj

Zobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre

Če želiš več razlage o osnovah investiranja, dostopnih oblikah pasivnega prihodka in psiholoških ovirah, ki nas držijo nazaj, sledi Evi Homan (@denarnadlani) na Instagramu. Tam najdeš vsebine, ki so pisane prav za nas – ljudi, ki želimo več svobode, ne več stresa.

V naslednjem članku v ponedeljek, 14. julija 2025: Denar, ki dela zate – vodič po pasivnih prihodkih za običajne ljudi.

Preberi nekaj odgovorov iz intervjuja z Evo Homan, mag. posl. ved:

Kako bi razložila nekomu, ki nikoli ni vlagal, kako začeti z investiranjem?

“Začnite pri osnovah – dobrem poznavanju sebe. Kakšni so moji finančni cilji, na kakšen časovni
horizont bi jih želeli doseči, kakšna je moja pripravljenost na tveganje in kolikšen delež
razpoložljivega dohodka bom namenil dolgoročnim ciljem. Zavedati se moramo, da investiranje ni
hitra rešitev s katero bomo obogateli čez noč, ampak dolgoročna strategija, ki zahteva dobro
postavljene temelje. Eden takih je tudi ustrezna varnostna rezerva, ki nas bo obdržala na trgu tudi v
primeru nepredvidenih situacij.
Ko imamo osnove enkrat urejene pa lahko začnemo z razumevanjem osnovnih pojmov – kaj so
delnice, obveznice, ETF-i, borza,… Za večino je najbolj smiselno razpršeno vlaganje, vendar je
potrebno portfelj prilagoditi našim prepričanjem in stopnji znanja.”

Se bolj splača varčevati na banki ali investirati? Kaj meniš o dolgoročnem varčevanju?

“Odvisno od ciljev. Za kratkoročne cilje je varčevanje na banki lahko OK. Za dolgoročne cilje pa s tem
denar izgublja vrednost zaradi inflacije. Tu je investiranje (premišljeno in redno) veliko bolj smiselna
pot. V kolikor imamo dolgoročne cilje se mi zdi dolgoročno varčevanje in investiranje tudi edina
smiselna rešitev, če ne želimo, da cilji ostanejo samo na papirju.”

Kaj so po tvojem mnenju najbolj dostopne oblike pasivnega prihodka, ki jih lahko ustvari
povprečen človek?

“Pasivni prihodki so dostopni bolj, kot si mnogi mislijo – ne zahtevajo nujno velikega začetnega
kapitala, temveč predvsem nekaj znanja, kreativnosti in vztrajnosti. Nekaj takih primerov je:
oddajanje praznih prostorov (sob, garaž), prodaja digitalnih vsebin (e-knjige, tečaji), dividende iz
delnic ali ETF-ov, obresti na privarčevana sredstva, avtomatizirana prodaja izdelkov ipd. Ključ je v
tem, da začnemo tam, kjer smo, z znanjem, ki ga že imamo in postopoma gradimo naprej.”

Pripravil: N. Z.

Vir:

• Intervju z Evo Homan, mag. posl. ved (@denarnadlani)
• Osnovne razlage iz The Psychology of Money, Bogati očka, revni očka