
Plakati na nas vplivajo bolj, kot si mislimo
Na prvi pogled morda res delujejo kot nekaj vsakdanjega, spregledanega, morda celo zastarelega. Pa vendar, plakati so mnogo več kot le papirnate površine z barvami in besedilom. So priče časa, vizualna utelešenja družbenih sprememb, marketinških strategij in celo uporniških gibanj. Ko se sprehodiš skozi ulico in uzreš plakat, morda ne pomisliš, da prav ta list papirja že stoletja nagovarja množice in pušča sled v javni zavesti. In danes? Tudi v dobi zaslonov še vedno ostajajo prisotni, včasih skoraj kljubovalno.
Kako je plakat postal medij množic
Zamisel, da bi nekdo sporočilo pustil na javnem mestu, ni nekaj novega. V starih civilizacijah, kot je bila rimska, so se obvestila že pisala na stene ali lesene table. A šele z razmahom tiskarstva v 19. stoletju je plakat dobil zagon. Zgodilo se je nekaj zanimivega, tehnika litografije je omogočila, da so se slike in besede začele prelivati v umetniške kompozicije. Nenadoma ni šlo več zgolj za sporočilo, temveč za doživetje.

V mestih, kot je bil Pariz, so izložbe, zidovi in tramvaji kar kipeli od barvitih podob. Ne brez razloga. Tamkajšnji umetniki so našli plakat kot idealno orodje za izražanje, v njem so združevali estetiko in vsebino, nagovarjali meščane z živahnimi barvami, elegantnimi linijami, pogosto celo s humorjem. In ko je nek lokalni pivovar na Montmartru naročil svojo prvo serijo plakatov, si verjetno ni predstavljal, da bo njegova blagovna znamka zaradi njih vstopila v večnost. Takšne so bile posledice takratne revolucije tiskanja. Danes pa z nekaj kliki in digitalnim tiskom, prek storitev, kot je tisk24, plakati nastanejo hitro in brez zapletov, a bistvo ostaja, povedati zgodbo, ki jo kdo opazi na ulici.

Ko so plakati postali orodje vpliva
Vsega tega pa ni opazila le umetniška srenja. Vlade, režimi, gibanja, vsi so hitro doumeli, da je plakat nekaj več kot oglas. Med vojnama je postal glavno sredstvo propagande. Ni šlo več za prodajo mila ali šampanjca, temveč za vplivanje na misli ljudi. Naj bo to v obliki domoljubnega vzklika ali subtilnega strahu, plakati so prevzemali javni prostor in s tem človeško zavest.
V Sloveniji, na primer, so že v času kraljevine SHS plakati nosili politična gesla, v času druge svetovne vojne pa so tako partizani kot okupatorji uporabljali ulice kot oglasne deske ideologij. V Ljubljani, še danes, če pozorno pogledaš, lahko tu in tam najdeš kakšne ostanke teh starih slojev, zalepljeni eden prek drugega, kot arheološki zapis mestnega utripa.
Tehnologija v ozadju: od ročnega do digitalnega
Nekoč je vsak plakat zahteval natančno ročno delo, danes pa lahko plakat natisneš že kar doma. A razvoj je bil dolg. Najprej litografija, nato ofsetni tisk, ki je resnično omogočil industrijsko razširjenost. Barve so postale bolj stabilne, tiskanje hitrejše, stroški nižji. Tiskarne so rasle po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Na primer, tiskarna v Trzinu je že v 80. letih veljala za eno bolj inovativnih, saj je med prvimi uvedla predpripravo na računalniku.
Z digitalizacijo pa je plakat postal tudi bolj oseben. Danes lokalna društva, šole, celo posamezniki naročajo plakate v majhnih nakladah, nekaj, kar je bilo nekoč finančno nedosegljivo. In čeprav bi pričakovali, da bo digitalno oglaševanje povozilo ta medij, se zdi, da ga je pravzaprav samo nadgradilo. Plakati danes živijo hibridno življenje, fizično in spletno.

Umetniška vrednost, ki ne bledi
Če nekdo trdi, da plakat ni umetnost, mu verjetno nikoli ni padel v roke star izvod dela kakšnega znanega umetnika. Marsikateri zbiratelj ima doma neokvirjene plakate večje vrednosti kot slike. V Sloveniji obstajajo zasebne zbirke plakatov iz socialističnega obdobja, ki so danes kulturno bogastvo. Različne razstave, tako doma kot v tujini, pa potrjujejo, da je plakat še kako zanimiv tudi z estetskega vidika.
Pred časom so v Mariboru razstavili serijo plakatov iz 70. let, ki so promovirali lokalne kulturne dogodke. Čeprav so ti dogodki že zdavnaj preteklost, je oblikovanje ostalo brezčasno. Včasih preprosta rdeča podlaga in črna tipografija povesta več kot cel PowerPoint.

Kaj pa danes? Je plakat še živ?
Če se komu zdi, da so plakati stvar preteklosti, naj poskusi organizirati koncert brez enega samega. Kljub TikTokom in Instagramom se ljudje še vedno ozrejo v izložbe, na oglasne deske, na mestne plakate. Vizualna prisotnost v fizičnem prostoru ima neko čarobnost, ki je digitalni mediji še niso uspeli posnemati.
Po nekaterih podatkih slovenskih tiskarskih podjetij povpraševanje po plakatih v zadnjih treh letih ni upadlo, ravno nasprotno, predvsem v kulturnem sektorju, pri nevladnih organizacijah in manjših podjetjih se je celo povečalo. In s tem pride še ena plast: okoljevarstveni vidik. Tiskarne se danes trudijo z uporabo recikliranih materialov, vodnih barv in energetskih optimizacij. Čeprav majhen korak, kaže, da se tudi ta industrija zaveda vpliva, ki ga ima.

Papir, ki misli naglas
Plakat ni mrtev. Nikoli ni bil zgolj papir z reklamo. Bil je in ostaja glas tistih, ki želijo nekaj povedati. Včasih je klical k nakupu, včasih k revoluciji. Danes pa je pogosto povabilo k dogodku, razmisleku ali vsaj trenutku vizualnega užitka. In če se boš kdaj znašel pred zidom, polnim plakatov, se morda ustaviš. Ne zaradi barv, temveč zaradi zgodb, ki čakajo, da jih nekdo prebere.
Pripravil: J.P.
Vir: The New Yorker, Poster House, Vanity Fair, Mourlot Studios, STA, Papirus Print, Pexels