Plastične posode – nehajte shranjevati ta živila v njih

18. feb. 2026, ob 14.30
Posodobljeno pred 2 urama
87
320 SEK

Plastične posode so v zadnjih desetletjih postale nekakšen tihi standard vsake kuhinje. So lahke, skoraj neuničljive, ko nam padejo na tla, in predvsem poceni. Vendar pa se za to praktičnostjo skriva kompleksna kemijska zgodba, ki jo strokovnjaki za varnost hrane vse glasneje izpostavljajo. Ne gre samo za praktičnost plastike, pač pa vpliv plastike na kakovost živil..

Ugotovili so, da se drobni delci plastike sproščajo tudi v živila, ki se hranijo v plastičnih posodah.

Ko k temu prištejemo še kemikalije, ki skrbijo za prožnost ali trdnost plastike, postane jasno, da shranjevanje živil v teh posodah zahteva precej več znanja, kot smo si mislili nekoč.

Plastične posode

Nevidna kemija v ozadju bisfenolov

Večina potrošnikov je že slišala za kratico BPA (bisfenol A). Gre za snov, ki je dolga leta veljala za nepogrešljivo v proizvodnji polikarbonatne plastike, dokler niso znanstveniki dokazali, da gre za močan endokrini motilec. Ta sestavina lahko v našem telesu posnema hormone. Na njihovo delovanje vpliva kot hormonski motilec, ki vpliva na rodnost, razvoj in poveča tveganje nastanka določenih vrst raka.

Vir: YouTube – Plastične posode in nevarnosti mikroplastike

Plastika

Največji sovražniki plastike: Toplota, kislina in maščoba

Plastika ni statičen, neprebojen zid; je polimer, ki se ob določenih pogojih “zrahlja”.

Toplota

Prvi in najpomembnejši dejavnik je toplota. Shranjevanje vroče juhe, omake ali testenin neposredno po kuhanju v plastično posodo je ena najpogostejših napak v gospodinjstvih. Visoka temperatura dobesedno pospeši prehajanje kemikalij iz stene posode v tekočino.

Še slabša praksa je segrevanje hrane v mikrovalovni pečici neposredno v plastični embalaži. Tudi če na dnu piše, da je posoda primerna za mikrovalovko, to običajno pomeni le, da se ne bo stopila ali deformirala, ne zagotavlja pa, da kemikalije ob tem ne prehajajo v vaš obrok.

Maščoba

Drugi dejavnik so maščobe. Kemikalije, kot so ftalati, so lipofilne, kar pomeni, da se izjemno rade vežejo na maščobne molekule. Ko v plastiki shranjujete maslo, olja ali mastne sire, maščoba deluje kot nekakšen magnet, ki iz plastike vleče nezaželene snovi.

Kislost

Tretji dejavnik pa je kislost. Živila, kot so paradižnikova omaka, jedi s citrusi ali zelenjava, zaradi svoje nizke pH vrednosti agresivno vplivajo na površino plastike. Verjetno ste že kdaj opazili, da je plastična posoda po shranjevanju paradižnikove omake postala motna ali obarvana oranžno.

To ni le estetska težava; sprememba barve je dokaz, da je prišlo do kemične reakcije, pri kateri je plastika absorbirala pigmente, hrana pa delce plastike.

Živila z močnim vonjem

Poleg kemičnega tveganja obstaja tudi povsem praktičen in higienski razlog za izogibanje plastiki pri določenih živilih.

Plastika je porozen material. To pomeni, da se v njene drobne pore ujamejo molekule hrane, ki jih je z navadnim pomivanjem nemogoče popolnoma odstraniti.

Česen, čebula ali močne začimbe, kot je kurkuma, bodo v plastični posodi pustili trajen pečat. Ne le, da bo posoda smrdela še tedne, temveč se bo ta vonj prenesel na naslednje živilo, ki ga boste shranili vanjo. Poleg vonjav pa se v teh porah in drobnih praskah, ki nastanejo z uporabo pribora, hitreje razmnožujejo tudi bakterije, kar predstavlja higiensko tveganje, ki ga pri steklu ali jeklu praktično ni.

Živila, kot so paradižnikova omaka, jedi s citrusi ali kvašena zelenjava, zaradi svoje nizke pH vrednosti agresivno vplivajo na površino plastike. Verjetno ste že kdaj opazili, da je plastična posoda po shranjevanju paradižnikove omake postala motna ali oranžna.
Vir: pixabay.com – Plastika se zaradi kislih živil (paradižnik) pogosto obarva

Kdaj je plastika dejansko sprejemljiva?

Seveda to ne pomeni, da moramo takoj zavreči vso plastično embalažo. Ključ je v pametni selekciji. Plastika je povsem primerna in varna za shranjevanje suhih živil, ki ne reagirajo z materialom.

  • Suhe testenine, riž, moka, sladkor, različni kosmiči ali oreščki lahko varno počivajo v plastičnih posodah v shrambi. Ker ta živila ne vsebujejo vlage, maščob ali kislin in jih ne shranjujemo vročih, je tveganje za prenos škodljivih snovi praktično nično.
  • Prav tako so plastične posode uporabne za organizacijo drobnih predmetov v gospodinjstvu, ki niso povezani s prehrano.

Oznake na dnu posod

Če se uporabi plastike ne morete izogniti, je nujno, da postanete pozorni na številke v trikotniku za recikliranje, ki se običajno nahajajo na dnu posode. Te številke nam povedo, iz katere vrste smole je izdelek narejen:

  • Številka 2 (HDPE), 4 (LDPE) in 5 (PP): Te veljajo za varnejše izbire. Še posebej polipropilen (št. 5) je znan po svoji visoki odpornosti na toploto in je najpogosteje uporabljen za kakovostne posode za shranjevanje.
  • Številka 1 (PET): Ta plastika je namenjena enkratni uporabi (plastenke za vodo). Večkratna uporaba ali pranje v pomivalnem stroju poveča tveganje za razmnoževanje bakterij in kemično razgradnjo.
  • Številke 3 (PVC), 6 (PS) in 7 (drugo): Tem se v povezavi s hrano raje izognite. Šestica (polistiren) je pogosta pri embalaži za s seboj, vendar ob stiku s toploto sprošča stiren, ki je potencialno rakotvoren. Sedmica pa pogosto skriva polikarbonate, ki vsebujejo prej omenjeni BPA.
Vir: YouTube – GOOD Magazine : oznake na plastičnih posodah

Steklo in jeklo

Steklo ali jeklo sta investicija v dolgoročno zdravje. Prehod na steklene ali kovinske posode se morda zdi drag ali nepraktičen, vendar so dolgoročne prednosti neprimerljive.

  • Steklo je povsem inertno, kar pomeni, da ne reagira z nobenim živilom. V stekleni posodi lahko varno segrejete hrano v mikrovalovni pečici (brez pokrova), jo pomivate pri visokih temperaturah v stroju in v njej brez skrbi shranite najbolj kislo paradižnikovo omako.
  • Nerjaveče jeklo pa je odlična rešitev za malice na poti ali shranjevanje v hladilniku. Je neuničljivo, izjemno higienično in lažje od stekla. Čeprav jekla ne smemo dajati v mikrovalovno pečico, je njegova trpežnost v kombinaciji z varnostjo materiala razlog, da se vse več ljudi vrača k tej tradicionalni obliki shranjevanja.
 Plastične posode pomivajte ročno z blagim detergentom. Visoka temperatura in agresivni praški v pomivalnem stroju poškodujejo površino plastike, kar vodi do hitrejšega izluževanja kemikalij
Vir: pixabay.com – Plastične posode pomivajte ročno z blagim detergentom. Visoka temperatura in agresivni praški v pomivalnem stroju poškodujejo površino plastike, kar vodi do hitrejšega izluževanja kemikalij

Za varno kuhinjo

Če želite zmanjšati izpostavljenost škodljivim snovem, začnite postopoma. Ni treba čez noč zamenjati vsega, lahko pa upoštevate nekaj preprostih pravil:

  • Hrano ohladite: Nikoli ne dajajte toplih obrokov v plastiko. Počakajte, da se popolnoma ohladijo.
  • Ročno pranje: Plastične posode pomivajte ročno z blagim detergentom. Visoka temperatura in agresivni praški v pomivalnem stroju poškodujejo površino plastike, kar vodi do hitrejšega izluževanja kemikalij.
  • Zamenjajte poškodovano: Če je plastična posoda opraskana, motna ali se lušči, je odslužila svoje. Takšna posoda v hrano sprošča mikroplastiko v znatno večjih količinah.
  • Uporabljajte keramične krožnike: Za pogrevanje v mikrovalovni pečici hrano vedno prestavite na keramičen ali steklen krožnik.

Zavedanje o tem, kaj se dogaja z našo hrano med shranjevanjem, je ključen del zdravega življenjskega sloga. Plastika je morda kraljica priročnosti, vendar v določenih primerih cena, ki jo plačamo z zdravjem, preprosto odtehta tistih nekaj evrov, ki bi jih namenili za kakovostno stekleno posodo.

Pripravila AK
Viri:
simplyrecipes.com
YouTube.com
pixabay.com

87
320 SEK