Portorož: Kaj ponuja slovensko obmorsko mesto?
Portorož velja za enega najbolj obiskanih krajev v Sloveniji, kar je še bolj očitno v poletnih mesecih. Obalno mesto v Slovenski Istri ima sicer manjše število prebivalcev, a zaradi odličnega dela plaže in ponudbe, je jasen obisk slovenskega morja. Ker gre za pomembno turistično, zdraviliško in kopališko središče, je temu primerna tudi infrastruktura. Poleg tega pa Portorož nudi tudi kopico drugih dejavnosti in atrakcij, ki so še kako vredne obiska. Kaj torej obiskati, ko si v Portorožu? Več o tem smo že pisali tukaj.
Portorož kot slovenski obmorski biser
- Občina: Piran
- Površina: 2,97 kvadratna kilometra
- Nadmorska višina: 31 metrov
- Prebivalstvo: 2866 prebivalcev
- Gostota prebivalstva: 960 prebivalcev na kvadratni kilometer
- Poštna številka: 6320
Portorož skozi prizmo zgodovine in turizma
O zgodovini Portoroža se lahko pogovarjamo ure in ure, a še ne bomo zajeli vsega. Prva naselja so na tem delu obale so nastala pred prihodom Rimljanov in prekašajo grške in starejpe naselbine. Območje Portoroža je v naslednjih stoletjih prišlo številne oblasti in gospodarje, vse o tem pa se lahko naučite v Portorožu.
Moderna oblika turizma v Portorožu se je pričela z letom 1954, ko se je zaključila priključitev cone B k Jugoslaviji. Pričeli so se načrti za razvoj in vzpon turizma, ki so se začeli kmalu uresničevati. Na to je bilo potrebno nekoliko pričakovati, saj so se šele z letom 1960 pričele obnove in gradnje novih turističnih zgradb in infrastrukture. Tako so v sedemdesetih letih nastali hotelski kompleksi Bernardin, Metropol, Emona in drugi kompleksi.
Med njimi predvsem bližnje letališče, igralnica in marina v Luciji. Tako je Portorož leta 1960 zabeležil 248 tisoč nočitev, med katerimi je bilo 44 odstotkov tujih gostov. Če preskočimo dvajset let razvoja in obstoja na slovenski obali, je leta 1980 Portorož zabeležil že 1,254 milijona nočitev, med katerimi je bilo 65 odstotkov tujih gostov. Vse do leta 1986 je število nočitev v Portorožu naraščalo, nato pa je turizem zaradi napetih razmer v Jugoslaviji pričel nazadovati.
Tunel Valeta – Parenzana
Kolesarska pot Parenzana vodi vse od Trsta do Poreča, enega najlepših trenutkov na poti pa doživimo prav pri Portorožu. Pot poteka po sledeh ozkotirne železnice, ki je med leti 1902 in 1935 povezala Trst s Porečom in drugimi kraji na istrskem polotoku. Parenzana je brez dvoma ena najlepših obmorskih poti za kolesarje, saj poteka skozi mesta, naselja, vinograde, nasade oljk, doline, griče in tunele. Slednji je najlepši prav Portorožu, imenuje pa se predor Valeta. Gre za najbolj znani in najlepši predor na poti, ki se razteza med Strunjanom in Portorožem. Kolesarji se v tunelu peljejo 550 metrov.
Župnijska cerkev Device Marije Rožnovenske
V Portorožu stoji Župnijska cerkev Device Marije Rožnovenske je precej nova zgradba, ki sta jo ustvarila arhitekta Ivan Bergant in Jože Marinko s pomočjo Mete Šoren Pec in Staneta Kajzerja. Gradnja se je začela leta 1983, končana pa je bila na praznik Marije Rožnovenske naslednjega leta – 7. oktober 1984. Križ in strešni greben cerkve spominjata na jamvor in ladjo, kar je poklon morju v bližini. Cerkev je vredna ogleda zaradi svoje zunanjosti in notranjost, saj lahko vidimo prečudovite oltarne skulpture, vitraže, oljne slike, orglje in zvonove. Stoji na mestu nekdanje vrtnarije hotela Palace, ki je bil nekoč zvezda Portoroža.
Cerkev svetega Bernardina
Del hotelskega naselja Bernardin v Portorožu, ki se razteza na 25 hektarjih, je tudi cerkev svetega Bernardina. Če smo nekoliko bolj precizni in natančni gre za nekdanjo samostansko cerkev sv. Bernardina iz 15. stoletja. Od nje sta ostala le zvonik in prezbiterij cerkve, ki jo je dal leta 1452 zgraditi sveti Janez Kapistran.
Cerkev in samostan sta bila zaprta leta 1806, več kot stoletje kasneje pa je bila vpisana tudi v Register kulturne dediščine Slovenije. Z 10. decembrom 1983 je bila cerkev svetega Bernardina vpisana v RKD kot nepremični spomenik lokalnega pomena pod številko 7529. Gre za pomemben del zgodovine Portoroža, saj je bila cerkev od zaprtja uporabljena tudi kot trdnjava in sedež davčne ter carinske uprave.
Portorož: Forma Viva
Zbirka kamnitih skulptur na prostem je začela nastajati leta 1961 na pobudo slovenskih umetnikov Jakoba Savinška in Janeza Lenassija. V 60 letih neprekinjenega delovanja so kiparji iz več kot 30 različnih držav pustili več kot 130 kamnitih kipov, obdanih z nasadom piranskih avtohtonih sort oljk. Iz parka se razteza prelep razgled na Portoroški zaliv in okolico. V zadnjih letih je zaživel tudi virtualni projekt imenovan Virtualna Forma Viva, ki je dosegljiv na uradni spletni strani Portoroža. Projekt se odvija pod vodstvom v.d. direktorice Mare Ambroži Verderber.
Spomenik padlim pomorščakom v Portorožu
Na osrednji portoroški ploščadi se nahaja spomenik oziroma fontana v obliki kompasa. Delo piranskega kiparja Janeza Lenassija, ki je poskrbel tudi za prej omenjeno Forma Vivo, je kip posvetil padlim borcem prekomorskih brigad v drugi svetovni vojni. Prečudovita fontana prežeta z zgodovinskim pomenom.
Ribogojnica Fonda v Portorožu
Ribogojnica Fonda v Portorožu je edina morska ribogojnica v Sloveniji. Sredi morja so v čisti vodi ribolovnega rezervata vzrejeni brancine in gojene školjke klapavice. Zaradi svoje edinstvenosti v slovenskem prostoru, posebnosti in odmevne blagovne znamke »Piranski brancin Fonda« je ribogojnica Fonda postala tudi mednarodno zanimiva turistična točka. Vsem oboževalcem in ljubiteljem morja ter morske hrane so na voljo tudi vodeni ogledi ribogojnice in školjšič. Poleg tega pa so organizirani tudi kuharski tečaji in delavnice.
Portorož: Plaže so glavna destinacija
Glavna destinacija v Portorožu so še vedno plaže, ki jih ima Portorož dovolj za vse. Čeprav se včasih temu ne zdi tako, je v Portorožu na voljo pet plaž. To so Centralna plaža Portorož, Plaža Meduza, Plaža St. Bernardin – Vile Park, Plaža St. Bernardin – Grand hotel Bernardin in Plaža na rtu Seča. Slednja je najbolj priljubljena med kajtarji, poleg nje pa je le Centralna plaža Portorož tista, ki ni del hotelskega objekta. Tako so preostale tri delček svojih hotelskih objektov, nanje pa je možno priti tudi brez nočitve v hotelu.
Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: portoroz.si, hotelbernardin.si, parenzana.net
